Iridodiagnostika mag Sergej Kajumov

Da bi lahko pojasnili kako alternativna medicina deluje, se bom še enkrat dotaknil osnovne opredelitve pojmov, ki  jih med seboj potrebno razlikovati.

1. Uradna medicina je tista medicina, ki uporablja uradne metode diagnosticiranja in zdravljenja (kot so naprimer operacije in farmacevtska zdravila)
2. Alternativna medicina pa  uporablja metode diagnosticiranja in zdravljenja, ki niso uporabljeni v uradni medicini (kot so naprimer iridodiagnostika, homeopatija, itd.)
3. Zdravilstvo je ljudska medicina določenih držav ( zelišča, masaže in podobno).

Metode uradne in alternativne medicine so zakonsko podprte in se uporabljajo v skoraj vseh državah sveta. Pri kitajski, indijski in tibetanski medicini gre za medicino prav teh določenih držav. Izjema je le kitajska medicina, veje katere se uporabljajo, kot sestavni del nekaterih metod. Z alternativno medicino se lahko ukvarja LE zdravnik, z  zdravilstvom  (oziroma ljudsko medicino) pa se lahko ukvarja kdorkoli. Na žalost pa to ne drži v marsikaterih državah. Prepogosto se dogaja, da se z alternativno medicino, kjer je potrebna ustrezna strokovna izobrazba in izkušnje, ukvarja vse več nekvalificiranih ljudi, ki so preprosto rečeno goljufi. To je eden izmed glavnih razlogov za diskreditacijo alternativne medicine. Zatorej povsem razumem nekatere izmed mojih kolegov zdravnikov iz uradne medicine, ki ne verjamejo oziroma ne zaupajo alternativni medicini.  Njihovo nezaupanje je povsem upravičljivo, le zakaj bi namreč verjeli in zaupali nekomu, ki ne pozna niti osnov medicine.
Prvi primer:
Sabina, 49 let, prodajalka. Na pregledu potoži nad sledečimi težavami:
Prekomerno oblivanje vročine, predvsem ponoči; aritmija srca, pulz narasel do 120, potrebno je bilo celo klicati prvo pomoč; ravnodušnost in apatičnost; nenehna utrujenost.
Tipični simptomi za menopavzo. Pacientka je pred obiskom pri meni obiskala zdravilce, ki so naredili bioresonančno diagnostiko hormonov! Potem so petnajstkrat naredili bioresonančno zdravljenje. Bioresonančno zdravljenje menopavze!!!? Seveda, da ni nič pomagalo. Sedaj pa pacientka sedi pred menoj: vsa brezvoljna, utrujena in razočarana nad  alternativno medicino. Oprostite vendar, kdo pa pravi, da je to, kamor je hodila pacientka, kakorkoli povezano z alternativno medicino Bioresonančna  metoda kot metoda ne  more diagnosticirati kako delujejo hormoni. Ta metoda ne more zdraviti klimakterij.  V tem primeru zdravilci niso razumeli kaj zdravijo in so preprosto »cuzali« denar iz pacientke.

Drugi primer:
Še bolj nezaslišan primer 8 letne deklice, ki jo bolijo sklepi že 3 leta. Po rojstvu se je pričel atopični dermatitis. To je bolezen, ki poteka na štirih organih istočasno:  koži, pljučih, nosu in na debelem črevesu. S časoma se tej skupini pridruži še hormonski sitem. Mati deklice je rekla, da so hčerko pozdravili vseh alergij! Po mojem podrobnejšemu vprašanju ali so izginili vsi simptomi pa mi odgovori: »Ne, še vedno se duši«.  Seveda so jo zdravili s pomočjo bioresonančne terapije.
Pri mojem pregledu šarenice se je pokazalo, da pri deklici slabo delujejo skoraj vsi hormonski organi – hipotalamus, hipofiza, ščitnica. Po karakteristikam znakov na šarenici deklice je bilo sklepati, da patologija hormonskega sistema izvira iz matere. Mati je  po 15 letnem jemanju kontracepcijskih tablet, rodila pri 37 letih. Nič čudnega, da se potem pri otroku na šarenici kažejo podedovano slabo delovanje hipotalamusa, hipofize in ščitnice. Vse to je pripeljalo do  atopičnega dermatitisa. V tem primeru je potrebno zdraviti hormonski sistem, če je to sploh še možno. Namesto tega zdravijo neobstoječo alergijo. Očitno je, da gre tu za prevaro, laganje in hinavstvo.

Tretji primer:
Majda 60 let, upokojenka iz Kranja. Na pregledu  je potožila nad sledečimi težavami: šumenje v ušesih, utrujenost, razdraženost, glavoboli, vrtoglavica, bojazni in bolečine v mišicah. Šarenica in EAV ne prikažeta nikakršnih resnih organskih patalogij. Zdravili so jo na naslednje načine: osteopatija, masaža stopal in seveda, bioresonančna terapija. Glavno stvar, ki so se jo pozabili vprašati pa je kaj je sploh pripeljalo do takšnih simptomov. Kaj se pa lahko sploh pričakuje od ljudi, ki z medicini nimajo nič skupnega!  Ženska je imela v otroštvu težko situacijo v družini, živela je z očimom, nikoli ni bila poročena, nima otrok in v kratkem času ji je umrlo šest družinskih članov. Poleg tega pa se pacientka pritožuje nad zdravstvenimi težavami, ki so značilne za nevrotike, katere je potrebno zdraviti na ustrezen način. In oprostite, kako nam bo v tem primeru pomagala osteopatija in bioresonančna terapija? Spet imamo primer nerazumevanja, kaj se v resnici dogaja s pacientom.

Tako alternativna medicina funkcionira na isti način kot uradna medicina.

1. Najprej postavitev diagnoze in zatem
2. zdravljenje

Srečal sem se namreč z raznimi članki, kjer je napisano, da alternativna medicina deluje brez kakršnegakoli diagnosticiranja. In dragi moji, kaj naj bi po tej trditvi potem sploh zdravili!?
Recimo v primeru, ko imamo pacienta z zaprtjem, kar takoj sklepamo, da gre za bolezen črevesja. In vse zdravimo po zlatem principu »vse bolezni povzročajo živci«… Takšen pristop me spominja na ugibanje na slepo!
Lahko rečem, da je v alternativni medicini  pri 90% primerov možno postaviti konkretno diagnozo.  Priznati je treba, da velikokrat diagnoze ne bodo ustrezale nobeni klasifikaciji bolezni, vendar diagnoza bo postavljena tako na podlagi lokalizacije pataloškega procesa, kot tudi na podlagi procesov, ki se dogajajo na določenem mestu. Zdravljenje brez poznavanja konkretnih vzrokov pripelje k temu, da se zdravi le sekundarni pojav bolezni, ne pa njenega prvotnega vzroka. Pride lahko do kratkotrajnega izboljšanja stanja, vendar se bolezen kaj kmalu ponovi. Roko na srce, nekatere izmed metod alternativne medicine na žalost uporabljajo tudi tak pristop. O tem bo govora nekoliko kasneje.
Za nas je zdaj pomembno le to, da je diagnoza v alternativni medicini v večini primerov drugačna kot v uradni medicini! Gre za isti organ, iste patofiziološke procese, vendar za čisto drugačno diagnozo. Pojasnilo napisanega boste našli v poglavjih, ki sledijo.
V alternativni medicini obstajajo naslednja načela diagnosticiranja:

1. Natančna analiza kliničnih simptomov, ki jih kaže pacient. V to analizo so lahko vključeni elementi homeopatije in EAV (elektroakupunktura po R. Voll)
2. Na podlagi analiziranih podatkov se prične diferencialna diagnostika.

Ali gre za psihosomatsko ali za somatsko bolezen? Od tega je namreč odvisno celotno nadaljnje zdravljenje.
Metode zdravljenja somatskih in psihosomatskih stanj si povsem razlikujejo. Ta postopek lahko opravi le zdravnik z ustrezno izobrazbo in z bogato klinično prakso, kar pomeni, da je že moral delati v uradni medici. Obvezno je  potrebno poznati simptome vseh bolezni in vedeti na kaj se navezujejo. Poleg kliničnih izkušenj je tu potrebno tudi znanje o zmožnostih metod uradne medicine in alternativne medicine.
Naprimer, v primeru očitnega vnetja organa vedno predpisovati ultrazvok. Ultrazvok nikoli ne prikaže samega vnetja. Zakaj bi potem pacienta naročali na ultrazvok, če zdravnik ve, da gre za vnetje. Rezultate, ki jih pridobijo s pomočjo ultrazvoka, taki zdravniki uporabljajo celo za osnovni diagnostični kriterij!
V vsakem primeru je tu  potrebno imeti tudi analitičen način razmišljanja, brez katerega v medicini nimaš kaj početi.
Menim, da je v medicini napačen način diagnosticiranja bolezni in sicer, da vsaka številka predstavlja svojo diagnozo. Zato ne potrebuješ dokončane medicinske izobrazbe. Na žalost so se ljudje že navadili takšnega razmišljanja.
Pogosto se ljudje bojijo postavljenih analiz, ki odstopajo od tako imenovanih (klasičnih) norm in ne razumejo, da ta odstopanja ne pomenijo nič hujšega. V 90% primerov diagnozo lahko postavimo samo na podlagi analize simptomov pacienta. Ali z drugimi besedami: »Opazil, analiziral, pravilno sklepal«
V uradni medicini uporabljajo laboratorijske preiskave vzorcev in medicinsko opremo, pri tem pa pogosto preskočijo fazo analize simptomov, kot da gre že od samega začetka za somatsko bolezen. Seveda, takšen postopek pripelje do velikih napak in do nepotrebnih obiskov poliklinike. Pacient se pritožuje, težava pa ni vidna. Kako pa se sploh lahko psihosomatske bolezni pokažejo pri preiskavah vzorcev z laboratorijskimi preiskavami! Duševnega stanja z laboratorijskimi preiskavami namreč nikakor ni mogoče izmeriti!
Včasih  se ukvarjam s preprosto, praktično in ne zavajajočo statistiko. V statistiko zajamem prvih 100 pacientov, ki pridejo k meni na pregled. Statistika je pokazala, da v sedanjem gospodarsko kriznem času, skoraj 90% vseh pritožb  izvira iz psihosomatskega stanja. Algoritem diagnosticiranja psihosomatskih bolezni bo kasneje obrazložen v posebej temu namenjenemu poglavju.

Kot zdravnik ne moram razumeti, zakaj se povsod zanemarja vlogo faze klinične analize simptomov in se preide direktno k preiskavam.
Analiza simptomov  je prisotna tako v alternativni medicini, kot tudi v uradni medicini, kar ju medsebojno povezuje. Nadaljevanje, ki sledi temu postopku, pa se v omenjenih dveh medicinah  povsem razlikuje. Predpostavljamo, da smo prišli do ugotovitve, da gre  za  somatsko (organsko) bolezen. Potem je potrebno namreč ugotoviti  ali gre za vnetje ali degeneracijo.
In če smo ugotovili, da gre za somatsko bolezen, se pri alternativni medicini poslužujemo metod refleksologije, da ugotovimo značaj bolezni – motnje v delovanju, vnetja, degenerativni procesi. Motnje v delovanju in vnetja zdravimo samo z metodami alternativne medicine. Paciente s simptomi degenerativnih procesov pošljemo v uradno medicino. Metod refleksologije je kar nekaj:

1. Iridodiagnostika
2. Aurikulo-diagnostika oziroma diagnostika preko ušesnega mešička
3. Elektroakupunktura po Vollu (EAV)
4. Preprostejše metode diagnostike: preko jezika, preko stopala, preko nosu in podobno. Te preprostejše metode so manj informativne in daje le nekakšno okvirno  in ne vedno pravilno sliko stanja organov.

br /