Iridodiagnostika mag Sergej Kajumov

 

Da bi pravilno razumeli taktiko zdravljenja, morate najprej dodobra poznati mehanizem razvoja bolezni. Bolniku mora biti povsem jasno naslednje:

1. prvotno diagnosticiranje poteka na podlagi bolnikovega opisa njegovih zdravstvenih težav;

 

2.  kako se pravilno zdravijo ugotovljene bolezni.

 

Osnovni kanoni in pravila alternativne medicine popolnoma drugače pristopajo k obravnavi razvoja bolezni kot uradni medicini. Odkrito rečeno, to je ena izmed konfliktnih zadev v vsakodnevni praksi. Precej naveličan sem že primerov, ko bolniki izražajo željo oz. zahtevajo, da jih zdravim glede na diagnozo, ki so jo dobili pri uradni medicini. Tipični taki primeri so: ali bi mi lahko pozdravili želodčno zaklopko; želim, da mi pozdravite alergijo; RTG je pokazal nekakšne spremembe in mi ponujajo operacijo – znate vi to rešiti drugače; pregled krvi je pokazal zamaščena jetra itd. Zakaj zahtevajo bolniki, da se diagnoze, pridobljene od zdravnikov uradne medicine, upoštevajo in zdravijo po metodah drugačne medicine? Običajno odgovorim bolnikom, ki pri meni vztrajajo na zdravljenju na podlagi diagnoze uradne medicine, naj se zdravijo tam, kjer so diagnozo dobili. Taka je tudi medicinska etika. Največkrat dobim odgovor: saj sem se že zdravil pri njih, pa ni nobenih rezultatov, še vedno me vse boli. Na tem mestu bi želel napisati pomembni pripombo, zato prosim, da se potrudite slediti moji misli: če je diagnoza postavljena pravilno, zdravljenje poteka uspešno, če so rezultati zdravljenja izostali, pomeni, da je bila diagnoza napačna (torej, zdravljenje nima učinkov, ker je diagnoza napačna). Če se je bolnik obrnil po pomoč k alternativni medicini, mu mora biti povsem jasno, da bo diagnosticiran in zdravljen po pravilih alternativne medicine.  Poudarjam, če bolnik vztraja na zdravljenju po diagnozi, ki je bila postavljena nekje drugje, to nikamor ne vodi, to je zapravljanje časa, stran metanje denarja in ne prinaša nobenega izboljšanja zdravja. Če bi jaz in moji kolegi zdravili po tujih diagnozah, ne bi dosegali tako izjemnih rezultatov, kot jih lahko pokaže več deset tisoč zdravnikov alternativne medicine z vseh držav  sveta. Na žalost se včasih zgodi, da po novi diagnostiki in opisu mehanizma razvoja bolezni, pacient še vedno vztraja pri svojem. Namesto obravnave se tak sprejem sprevrže v diskusijo, kar ni produktivno. Sodobna praksa kaže, da v državah, kjer so ljudje pravilno informirani o medicini, kjer je splošna izobraženost prebivalstva na primerni ravni, kjer so strokovni medicinski kadri široko orientirani, večina ljudi obiskuje zdravnike alternativne medicine. Tako smo se približali glavnemu vzroku za popularnost naše medicine. Predstave o tem, kako se bolezen razvija in kako naj se te spremembe odpravljajo so v alternativni medicini v bistvu pravilne. Dosegamo odlične rezultate zdravljenja, zato ker postavljamo pravilne diagnoze. Če naše predstave o mehanizmu razvoja bolezni ne bi bile pravilne, alternativna medicina ne bi imela tako prepričljivih uspehov pri zdravljenju kroničnih bolezni. Tu ne mislim le na Slovenijo, temveč v svetu sploh. Poudarjam, pri diagnosticiranju in zdravljenju kroničnih bolezni.  Kar se tiče akutnih stanj, ima uradna medicina absolutno prednost pred alternativno medicino. To razliko si velja zapomniti! Pogosto slišim histerično besedičenje in gromovniške proteste šarlatanov, ki kričijo, da lahko s pomočjo metod alternativne medicine v treh dneh pozdravijo gripo, hitro odpravijo lumbago, v enem dnevu utišajo zobobol ali, kar je še huje, da v enem mahu pozdravijo rak. To je čista laž!

Alternativna medicina ne pozna antiteles, alergij ali strogih standardov posameznih pregledov in analiz. Naša medicina je medicina diagnostike in zdravljenje vsakega človeka kot individuuma. Po drugi strani pa ne ponujamo tako nesmiselnih priporočil, kot so: jejte več korenčka, pijte več vode, mislite pozitivno itd. Seveda obstajajo univerzalni dejavniki, ki vplivajo na zdravje vsakega človeka. Na primer, rekreacija, vendar tudi tu je nujno upoštevati individualne značilnosti človeka. Želim poudariti, da priporočila alternativne medicine lahko sprejmejo le na tovrstno zdravljenje pripravljeni in izobraženi ljudje. K specialistu alternativne medicine prihajajo pametni ljudje, ki si želijo povrniti zdravje. Neresni pacienti se začno kaj hitro izogibati resnim metodam zdravljenja alternativne medicine in raje tečejo po čudežno tabletko nekam drugam. Konec koncev je tudi prav tako, saj drugače bi bilo življenje dolgočasno. Torej, poglejmo mehanizem razvoja bolezni. Dober zdravnik alternativne medicine mora začeti pregled novega bolnika z:

1.  boleznimi njegovih sorodnikov, s tem, da ne vplivajo vse bolezni sorodnikov na zdravje pacienta.

2.  naštevanjem vseh bolezni, ki jih je pacient prebolel od rojstva do dneva pregleda pri zdravniku alternativne medicine. Poleg naštetih, je pacient prebolel še vrsto takih bolezni, ki so potekale skrito v njegovem telesu in se jih zato sploh ni zavedal.

Jasno se je treba zavedati, da so vse današnje bolezni pacienta posledica vseh njegovih preteklih, ne do konca pozdravljenih bolezni. Rekli boste, bolezni, ki jih človek preboli, so že mimo. Seveda so minile, toda v večini primerov niso bile povsem do konca pozdravljene. Pojasnila k tej trditvi bom navedel kasneje. Konkretneje lahko rečemo, da na razvoj bolezni v človeku vplivajo:

1.   bolezni obeh babic in obeh dedkov;
2.   bolezni matere pred nosečnostjo ali natančneje, koliko bolezni je prebolela

in koliko negativnih dejavnikov se je že nakopičilo v njenem organizmu

pred nosečnostjo (fizične obremenitve, prehrana, stres, kontracepcija,

tablete, infekcije itd.);

3. bolezni matere med nosečnostjo

4. porod

5. starost matere ob porodu

6. starost očeta v času zanositve partnerke

7. infekcije od rojstva naprej

8. poškodbe od rojstva naprej

9. psihični stresi

10.   gliste;

11.   cepljenja;

12.   zdravila, ki jih je bolnik jemal, pri ženskah predvsem kontracepcija;

13.   število popolnih anestezij;

14.   Onesnaženost okolja;

15.   zastrupitve s hrano

16.   alkohol in mamila;

17.   pretekle bolezni;

18.   kirurške posegi

Na tej točki smo se zelo približali vprašanju o učinkovitosti sodobne medicine pri zdravljenju bolezni. Kar se tiče nudenja nujne pomoči, s to nalogo se uradna medicina zelo uspešno spopada. Glede dokončne ozdravitve pacienta v smislu tega, da v organizmu ne bi bilo več nobenih ostankov bolezenskega procesa, pa je uradna medicina nemočna.

 

Zdaj si poglejmo podrobneje vsakega od dejavnikov, ki ima vpliv na naše zdravje v aktualnem času:

1 . DEJAVNIK DEDNOSTI ali kot sem sam zapisal – bolezni babic in dedkov. Tega ne more nihče zanikati. V uradni medicini so prepričani, da se na dednost nikakor ne da vplivati. Na drugi strani, v homeopatiji obstajajo t.i. ERBNOSODEN oz. dednostni nozodi, ki s svojim vplivom lahko zmanjšajo ali celo povsem izničijo  dedne bolezni v človeku. To je mogoče pojasniti z eno izmed teorij homeopatije, natančneje, s trditvijo, da ljudje obolevajo vedno samo za eno izmed 4 osnovnih bolezni. To so: sifilis, kapavica (gonoreja), tuberkuloza in garje. Vsaka od teh bolezni ima svoje simptome, ki vsebujejo skoraj vse danes poznane bolezni, ali rečeno drugače, simptomi drugih bolezni so vedno tudi simptomi omenjenih 4 bolezni. Navedel bom nekaj konkretnih primerov. Če bolnik ponoči kronično čuti bolečine v kosteh, se ga zdravi z nozodom sifilisa, ker so tudi v klinični sliki sifilisa prisotne nočne bolečine v kosteh. Če pacienta že dolgo muči suh kašelj, alternativna medicina lahko to hitro in učinkovito pozdravi z uporabo nozoda tuberkulinuma, saj je simptom suhi kašelj del klinične slike tuberkuloze. Če bolnica toži o bolečinah v jajčnikih, uporaba nozoda gonoreje hitro in učinkovito ozdravi to težavo, ker je v klinični sliki gonoreje prisotno vnetje jajčnikov. Če ima pacient kronično srbečico kože, se ga lahko zdravi z nozodom garij,saj klinična slika garij vključuje srbenje kože. Ta pristop je lahko razumeti, če poznamo osnovni zakon homeopatije, ki pravi: podobno se zdravi s podobnim. Seveda, s stališča zdravnika uradne medicine so to same fantazije. Toda homeopatija lahko realno pokaže številne rezultate ozdravljenja, več deset tisoč bolezni so zdravniki homeopati pozdravili s svojo metodo. Vsi protesti, češ da homeopatija ni znanstvena metoda, nimajo prav nobene osnove, saj je bilo narejenih več deset doktoratov na področju homeopatije. Tako se lahko s pomočjo dednostnih nozodov zdravi slabo dediščino bolezni. Homeopatija pozna še druge načine zdravljenja dednosti, vendar zahtevajo ti dodatno posebno šolanje.

Kako lahko odkrijemo dedne bolezni:

А . iz anamneze oz. navedkov samega pacienta, vendar bolniki največkrat ne vedo prav za vse bolezni svojih prednikov;

B. iz analize očesne šarenice, na kateri se lahko odrazijo znaki, ki nakazujejo bolezni sorodnikov ( žal, to ne drži za vse primere ).

 

Zakaj je ta podatek pomemben? Mislim, da vsi vemo, da se bolezni prednikov deloma dedujejo in se odražajo v organizmu potomcev skladno s principi homeopatije in izopatije do sedme generacije. Zdaj je že znano, da bolezni prednikov večinoma ne pustijo znakov na šarenici, če pa se odtisnejo, gre samo za določene organe. Po mojem mnenju so to organi, ki so dednostno obremenjeni. Lahko bi rekli, da so na šarenici označeni tisti organi, na katere mora biti iridolog pozoren, ostali pa so glede podedovanih bolezni drugotnega pomena. Podatki o boleznih prednikov so pomembni zato, ker v alternativni medicini obstaja možnost zdravljenja podedovanih bolezni s pomočjo izopatije. Učinek je neverjeten – od najmanj 50 % pa do šokantnega. Ne trdim, da je mogoče odpraviti vse podedovane bolezni, zagotovo pa je mogoče v določeni meri zmanjšati njihovo ne blagodejno delovanje. Opažam, da se dednostna komponenta, ki vpliva na razvoj bolezni, aktivira takrat, ko se pojavijo primerne okoliščine oz. provocirajoči dejavnik. Če poznate podedovane bolezni svojih prednikov, lahko s pravilnim pristopom zmanjšate možnost za nastanek bolezni ali pa se le-ta pojavi v bolj blagi obliki. V Sloveniji le redko kdo pozna izopatijo. Metodo je pred približno 150 leti razvil nemški zdravnik Schwan. Gre za mikro izvlečke iz virusov, bakterij, alergenov, strupenih snovi iz okolice, ki so pripravljeni na homeopatski način. V primeru, da so glavni vzroki za nastanek bolezni inficiran organizem ter strupi iz okolice in hrane, je izopatija edina metoda v medicini, ki je ciljno usmerjena na odpravljanje pravih vzrokov obolenja.

V svoji dolgoletni praksi sem preizkusil vse metode alternativnega zdravljenja in z vso odgovornostjo lahko zatrdim, da je izopatija najučinkovitejši način zdravljenja kroničnih bolezni. Tako, na primer, obstaja v homeopatiji in izopatiji izjemno zanimiva teorija, ki jo je v začetku zelo težko razumeti, toda v praksi številnih homeopatov in izopatov je v celoti upravičila svojo uporabo. Skladno s to teorijo vse bolezni človeštva izvirajo iz štirih izhodiščnih vrst bolezni: sifilisa, tuberkuloze, gonoreje in srbečice. V času, ko je bila ta teorija postavljena, so med ljudmi prevladovale pretežno infekcijske bolezni, v sodobnem času pa se človeštvo ubada s povsem drugačno vrsto bolezni. Toda, pokazalo se je, da imajo prej omenjene štiri bolezni neverjetno veliko vlogo v razvoju bolezni današnjega časa. V osnovi teorije leži spoznanje, da lahko simptome katerekoli bolezni umestimo med simptome tuberkuloze, gonoreje, sifilisa ali srbečice. Na primer: rana na dvanajstniku – rane na prebavilih so značilne za sifilitike; kronično vnetje jajčnikov, mehurja, prostate, sklepov – vse to sodi v klinično sliko gonoreje; kronični kašelj je značilen spremljevalec tuberkuloze; izpuščaji na koži, neprestani občutek mrazenja, pomanjkanje življenjske energije – to so značilni simptomi pri srbečici. Naštete so zgolj nekatere klinične možnosti in oblike teh povezav. Prav to je tudi prva možnost iridodiagnostike: prepoznavanje bolezni prednikov in zdravljenje nagnjenosti k dednim boleznim. Zanimivo je, da se v Sloveniji največkrat pokaže podedovana nagnjenost k tuberkulozi. Kaj to pomeni? Potomci tuberkuloznega prednika so občutljivejši na kronične infekcije, alergije in prehlade. Te bolezni lahko učinkovito zdravimo z izopatijo ali homeopatijo.

 

Olga, 59 let, Ljubljana, pravnica

Težave:
Suh kašelj, ki se je začel pred 10 leti po preboleli virozi. Občasno je kašelj vlažen, izpljunek je rjave barve. Ojača se ponoči, občasno tudi podnevi. Opaža, da se napadi kašlja zgodijo ob spremembi vremena, poslabšanje je tudi odvisno od letnega časa. Največ težav ima oktobra, novembra ter marca in aprila. Tablete proti kašlju in različni inhalatorji niso bili učinkoviti. Kašelj se okrepi ponoči in zaradi tega slabo spi ter se seveda zbuja utrujena.
Po vsej verjetnosti ste opazili, da so za mene podatki, ki jih pridobi uradna medicina, malo zanimivi. Nas, zdravnike alternativne medicine, v takem slučaju zanima predvsem kdaj so se težave začele in kakšen je bil sprožilni faktor! Ali je kašelj suh ali je vlažen?  Predvsem pa kdaj se zgodi poslabšanje in kaj težave olajša! Ostali podatki, ki vplivajo na pljuča, so zabeleženi na šarenici. Potrebno jih je samo pravilno prebrati. Izredno pomemben podatek je tudi, ali je to kašelj ali pa pokašljevanje? Od tega je tudi odvisen način zdravljenja. Povedal bom česar zdravniki in prebivalci ne vedo. Razširjeno je mnenje, da je vzrok kašlja nujno potrebno iskati v dihalnem sistemu, s čemer se zagotovo ne strinjam. Prav nasprotno, trdim, da so težave v omenjenem sistemu, npr. pljučih, večino krat sekundarna reakcija in da ima polovica primerov kašlja vzrok nekje drugje. Vendar pa resnici na ljubo je potrebno povedati, da v primerjavi z drugimi organi, kjer simptom v organu pove, da je potrebno vzrok iskati v drugem organu, so velikokrat pljuča primarna.
Vprašajmo se, kaj vpliva na pljuča? Tukaj ne bi opisoval vseh dejavnikov, ki vplivajo na pljuča, omenil bom samo  nekaj primerov in sicer sinusi, črevesje, gliste, hormonski sistem, zastrupljenost okolice in dednost! V Sloveniji je bilo v preteklosti veliko tuberkuloze (TBC). Znak TBC-ja iz preteklosti vidim pri vsakem 5 – 6 pacientu. Ste pravilno razumeli? Hočem povedati, da vidim znak na šarenici, ki pomeni, da je tuberkulozo v preteklosti prebolel njegov sorodnik, n.pr. njegov dedek.
Da se vrnem k naši pacientki. Ne morem trditi, da ji je zdravljenje takoj pomagalo. Začel sem s klasično homeopatijo, potem sem ji dal »nemško« homeopatijo (tako sem jaz razvrstil homeopatske metode). Po tem jemanju je bilo močno izboljšanje, ker sem ji dal nozode Tuberkulinum. Po načelu homeopatije omenjeni nozod potegne strup tuberkuloze, ki jo je prebolel njen dedek. Zaradi tega je bila pacientka preobčutljiva na viruse, ki so bili prisotni 10 let, običajno pa take viroze minejo čez 2 – 3 tedna.

 Igor, 32 leti, Vrhnika, učitelj

Težave:
Nenehni glavoboli, ki se pojavljajo vsak dan in so najmočnejši v predelu zatilja in čela.
Bolečine so se pričele že v šoli, vendar le nekajkrat tedensko. V času glavobola opisuje črne pike v vidnem polju. Ob tem začuti slabost in občasno bruha, kar olajša simptome. V vročih dneh nosi kapo in se raj umakne v senco. Njegov krvni tlak niha do vrednosti 160/110. Že po njegovem zunanjem videzu lahko posumimo na možnost možganske kapi v prihodnosti. Tak tip človeka je opisan v klasični homeopatiji: tip Sulfura, tip Akonita, tip Viscum albuma, itd.
Diagnostika je zelo enostavna. Drugo vprašanje pa je, kako zdraviti? Ga prisiliti, da celo življenje jemlje tablete?  Ali pa ga zdraviti z metodami alternativne medicine?
Na iridiološkem pregledu je bila očitno vidna genetska nagnjenost k nihanju pritiska proti visokim vrednostim, oba starša sta namreč imela visok pritisk. Moram omeniti, da se dednost visokega pritiska izredno dobro vidi na šarenici. Žal pa boste v 80 – 90 % primerih imeli visok pritisk, v kolikor so imeli visok pritisk vaši sorodniki.
Zdravljenje se vedno razlikuje in ga je potrebno izbrati glede na pacienta zaradi različnih vzrokov za povišan pritisk (hipertenzijo). Vendar pa nikoli ni vzrok samo eden. Pojma »esencialna hipertenzija« kot ga imenuje uradna medicina, pri nas ni. Esencialna hipertenzija pomeni, da je vzrok neznan, kar pa je zelo smešno! Vzrok za hipertonično stanje se vedno 100 % ugotovi. Druga stvar pa je zdravljenje in je velik problem. Zaenkrat ni neke zdravstvene metode, ki bi dokončno pozdravila povišan krvni tlak. Zdravljenje, ki ga ponuja alternativni pristop traja 3 – 4 mesece in predvideva učinek, ki bo trajal 3 – 4 leta.
Ali pomeni to zdravljenje, da se človek zdravi do smrti?

Majda, 40 let, Kranj, prodajalka

Težave:
napenjanje, blato odvaja enkrat na teden.
V medicini obstaja veliko različnih sprememb, ki lahko povzročajo zaprtost.
Pregled je jasno pokazal, da so sorodniki imeli vnetja in kamne v žolčniku. O tem sem povedal pacientki, ki je bila šokirana kajti njena babica je dejansko imela kamne v žolčniku. Zakaj je ta podatek pomemben? Naredil sem ji še EAV pregled, zaradi česar sem lahko naredil primerjavo aktualnih vzrokov zaprtosti, in sicer pregled sigmoidnega dela črevesa, žolčnika, trebušne slinavke, ščitnice in položaj maternice. Postalo mi je jasno, da je pri njej vzrok zaprtosti žolčnik, torej so pri njej težave podedovane.

 

2. BOLEZNI MATERE PRED NOSEČNOSTJO IN PORODOM

To je osnovni dejavnik, ki vpliva na naše zdravje. Še vedno velja aksiom, potrjen z izkušnjami stoletij: zdrava mati – zdrav otrok, bolna mati – bolan otrok. Poglejmo, kaj stori večina mladih žensk za svoje zdravje pred poroko:

a. s športom se ne ukvarjajo. Najbolj razširjena vrsta športa je diskoteka do jutra.

b.  občasno uporabljajo mamila. Danes se lahke droge sploh več ne štejejo za mamilo!

c.  praktično redno pijejo alkohol.

č.  Glavni negativni dejavnik vpliva na zdravje novorojenčka je dolgotrajno jemanje kontracepcijskih preparatov. Realnost je kruta – sodobna ženska ne želi rojevati otrok. Ženske navajajo za to goro razlogov, največkrat so to: pomanjkanje časa, napisati morajo disertacijo, mislijo, da še ni prišel čas za otroke, rade bi še izkusile, kar ponuja svet itd. Če pogledamo resnici v oči, je vse zelo enostavno – gre za trivialni egoizem. Po drugi strani pa tudi drži, da sodoben ekonomski sistem ne ponuja mladim ljudem skoraj nobeden perspektive glede reševanja stanovanjskega problema in dostojno plačanih delovnih mest. Kako naj družina živi in še vzgaja otroka? Poleg tega se je v Evropi v zadnjem času razrasel zanimiv fenomen, ki je najmočneje prisoten v t.i. razvitih državah: babice in dedki v več kot polovici primerov niso več pripravljeni pomagati mladim družinam! To je realno dejstvo! O tem imam svoje mnenje, vendar se bom vzdržal nadaljnje diskusije.

Nekaj besed bi rad namenil kontracepciji. Kakšne posledice nosi otrok, ki se rodi materi, ki je pred tem dolgo jemala kontracepcijske tablete? Hormonski sistem hormonsko poškodovane ženske le z največjim naporom omogočil rojstvo otroka. Tudi v času nosečnosti ne delujejo v polni meri vsi mehanizmi, ki zagotavljajo normalen razvoj ploda. Zato so tudi prisotni pogosti spontani splavi. Otrok se rodi bolehen in s skritimi hormonskimi pomanjkljivostmi. Ta hormonska nepopolnost se pokaže v naslednjih obdobjih otrokovega življenja:

1. takoj po rojstvu. Običajno se to pri dojenčkih izraža v obliki različnih alergij, najpogostejši je atipični dermatitis ali alergične reakcije na hrano. Občasno pridejo k meni na diagnostiko in zdravljenje vzgojiteljice iz otroških vrtcev. Prav vse trdijo, da so še pred 30 leti v otroških vrtcih za vse kuhali enako hrano. Sedaj ima večina otrok individualno dieto, ker imajo alergijo na to ali ono hrano. Ena izmed vzgojiteljic mi je dobesedno dejala: Utrujeni smo že od teh komplikacij s hrano.

2.  po preteku določenega časa po rojstvu, največkrat je to v prvem razredu osnovne šole, otrok ne zdrži običajnih obremenitev šole: v šoli ni uspešen, ima slabo koncentracijo, je razdražljiv, ima pogoste glavobole, pojavljajo se bolečine v trebuhu, vrstijo se prehladne bolezni – bronhitis, angina, vnetje ušes 5-7 krat na leto, to vse je značilnost takih otrok.

3.  problemi z zdravjem med puberteto. V osnovi so to enaki problemi, ki so spremljali otroka v otroških letih. Običajno se jim pridružijo še številne psihične težave. Vse več prihaja k meni otrok s sladkorno boleznijo, rano na želodcu, celo z ledvičnimi kamni.

4.  tak otrok praviloma ni sposoben prenašati velikih fizičnih obremenitev in ne more postati športnik.

Nadaljevanje tragedije takih otrok se pokaže v bodočnosti. Dekle ali fant si najdeta fanta oz. dekle, ki sta bila rojena prav tako hormonsko poškodovani materi. Dva hormonsko poškodovana starša bosta rodila še bolj slabotnega otroka. Tako število otrok slabega zdravja linearno narašča. Če upoštevamo    povprečno življenjsko dobo človeka 70 let, z nekaj računanja ni težko priti do rezultata, da bo Evropa živela še največ 150 let. Prebivalci Evrope bodo preprosto izumrli! Zakaj tako vztrajam pri krivdi kontracepcije in nestabilnem hormonskem sistemu? Zato, ker je hormonski sistem odgovoren za zdravje človeka. Rekli bi lahko, da je to generalni direktor zdravja. Če želite imeti dobro zdravje, morate poskrbeti za svoj hormonski sistem. O tem bom napisal nekaj več besed v drugem poglavju.

3.BOLEZNI MATERE MED NOSEČNOSTJO. Tu je vse jasno. Placenta zadržuje infekcije, tako da se ne širijo na zarodek. Če ji ne uspe zadržati infekcij, se pri zarodku pojavijo različne bolezni.

 

4. POROD. Sodobna ženska praviloma ne rojeva brez manjših ali večjih komplikacij. Pojavljajo se praktično vse komplikacije, ki jih pozna porodničarstvo. Česa se moramo zavedati?

Tovrstne poškodbe so postale v današnjem času zelo aktualen problem, saj se pogosto dogaja, da ženske prvič rodijo okoli 35 leta ali še kasneje. V tej starosti so medenične kosti dosti manj gibljive kot na primer med 20. – 25. letom, ko je žensko telo v najboljšem stanju za prvi porod. Kadar prvič rojeva ženska, stara tridesetih let in več, mora otrok skozi zožen porodni kanal sramnice. Zaradi tega prihaja pri otroku do premikov lobanjskih kosti in vratnih vretenc. Posledice so pri otroku lahko zelo hude: umska zaostalost, hiperaktivnost, agresivnost, težave pri učenju, alergije, pogosti prehladi itd.

V takih primerih lahko pomaga oz. olajša stanje samo ena metoda v medicini, to je osteopatija.

 

Matija, 8 let, Slovenj Gradec, učenec

Težave:
Stalni glavoboli, ima občutek, da mu glavo stiska obroč. Občasno bruha, zelo nervozen, razdražljiv. Hiperaktiven, zaradi česar ima velike težave v šoli.
Na iridiološkem pregledu ni bilo nič posebnega, razen glist v debelem črevesju. Po pregledu je skušal odtrgati fotografijo očesa, ki je prilepljena na vrata. Tudi njega so starši odpeljali v čakalnico.
Mati ga je rodila »normalno« stara. Ko omenjam »normalno« starost, mislim, da mora biti porod do 25 let starosti. To je tudi uradno priporočilo slovenskih porodničarjev. Vendar pa je bil porod težak, trajal je 16 ur. Tudi pri tem fantu je prišlo do porodne poškodbe, poleg tega pa so rtg slike pokazale še spremembe v vratnem delu hrbtenice.

Damjan, 10 let, Maribor, učenec

Težave:
Že od rane mladosti, in sicer starosti dveh let ima ogromno težav, ki se vrstijo in ne nehajo. To so alergične reakcije, omenja tudi dušenje v hlevu pri dotiku do sena, poleg tega srbenje in madeži na koži. Letno preboli približno 7 – 8 prehladov, ki se zakomplicirajo z  bronhitisi, vnetji mandeljnov in ušes. V šoli je nemiren, grdo se vede, je hiperaktiven in pogosto tudi agresiven.
Na iridioliškem pregledu je bil izredno nemiren, poskušal je premakniti mizo, zaradi česar smo ga poslali v čakalnico.
Mati ga je rodila pri 37 letih. To je klasičen primer za učbenik, porodna poškodba. Tukaj bo ali pa ne bo pomagala osteopatija, ki normalizira stanje gibljivosti kosti lobanje. Zelo uspešni pri zdravljenju dojenčkov so francoski osteopati. Na predavanjih so nam povedali, da v določenih porodnišnicah v Franciji naredijo novorojenčkom.

 

5./6. STAROST MATERE OB PORODU IN STAROST MOŠKEGA OB ZANOSITVI PARTNERKE.

Danes rojevajo ženske prvega otroka pri 35. ali še kasneje. Kaj to pomeni za otroka?

a. v številnih primerih ima otrok porodne poškodbe, b. prenašajo se bolezni na otroka, c. z leti se pri bodoči materi nabira vse več bolezni, kar je normalno. Od 20. do 30. leta se začnejo v telesu nalagati bodoče bolezni, med 30. in 40. letom bolezni že realno obstajajo v organizmu, vendar v skriti obliki, po 40. letu pa se pojavijo v obliki simptomov. Zato je bolje, da ženska zanosi in rojeva potomce pred svojim 30. letom. Še enkrat bom opisal mehanizem porodnih poškodb. Z leti se prožnost porodnega kanala precej zmanjša. To je normalni proces, ki s časom spremlja vsakega človeka. Poglejte si, kako gibčen je majhen otrok in kakšna je gibčnost mladostnika pri 20., primerjajte jo še z gibčnostjo človeka pri 40. ali 50. letih., ko se komaj še sklonimo in težko že počepnemo. Če napišem nekoliko grobo, mlada ženska pri porodu bolje razširi noge, njeno tkivo je dobro elastično, kar omogoča lažji prehod glavice otroka, medtem ko je po 30. letu kot razširjenosti nog že manjši, pri 40. pa je tudi elastičnost vezi precej slabša. Pri starejši porodnici se mora glavica otroka med porodom preriniti skozi zoženi porodni kanal, zaradi česar pride do mikropremikov lobanjskih kosti, na katere so vezane različne možganske strukture, ki se tudi premaknejo. Prav te strukture kontrolirajo delovanje notranjih organov (na primer hipotalamusa), ki zaradi omenjenih premikov slabše delujejo. Vse te spremembe so opazne takoj ali pa se pojavijo v določenih periodah v življenju kot različne bolezni. Težave z zdravjem se tako začno kopičiti. Vse, kar sem opisal, v medicini imenuje porodna poškodba. Vsi porodničarji sveta ugotavljajo, da število porodnih poškodb močno narašča.  Vse te procese sem opisal na precej preprost način. Seveda je v resnici vse v zvezi s porodnimi poškodbami bolj zapleteno. Za tak pristop sem se odločil, da bi bilo vsakomur jasno: rojevati morajo mlade ženske, tako kot je bilo to v navadi zadnjih 10 stoletij zapovrstjo.  V zadnjem času se mi dogaja, da ob sprejemu ženske z otrokom, ne vem, ali je to mati z otrokom ali babica z vnukom. Nekajkrat sem prišel v konfliktno situacijo, ko sem postavljal otroku preprosta vprašanja, kot na primer: kaj največkrat ješ pri babici ali te babica pelje na kakšno telovadbo. Potem pa se je izkazalo, da je ženska ob otroku njegova mati. Zdaj vsakič vprašam: ste mati ali babica otroka? Odkrito rečeno, včasih se počutim, kot bi se znašel v norišnici. Vse predstave in pojmi, ki jih je človeštvo izoblikovalo skozi mnoga stoletja, so se premaknili v čudaško, patološko smer. Vse, kar sem napisal, samo izpostavlja resnost problema. Vendar se zdi, da je točka bifurkacije oz. točka nepovratnosti ostala že za nami. Proces izumiranja Evrope je stekel in ni več pomoči.

Z vami bi delil pomembno informacijo: 
V Avstraliji so znanstveniki javnosti predstavili rezultate preiskave, ki je pretresla s svojimi zaključki. Kot tdrijo specialisti, nivo IQ stopnje otroka je v neposredni povezavi z starostjo očeta. Toliko kot je oče starejši, tem je nivo nižji. Da bi to raziskali, so znanstveniki analizirali podatke 33 tisoč rojenih otrok, v letih od 1959 do 1965, čigar očetje so bili stari od 17 do 65 let. Otroci starejših očetov, so pokazali nižje rezultate pri testiranju v ražličnih obdobjih razvoja – 8 mesecev, 4 leta in 7 let. Upoštevali so dejavnike, kot so socialno-ekonomski status in zdravje članov družine. Znanstveniki so zaključili, da pri višji starosti organizem moškega prideluje večjo količino mutiranih genov. Slednji privedejo do težav z zdravjem in negativno vplivajo na intelektualni razvoj otroka.

O tem veliko govorijo v javnosti in zdravniki. Tudi jaz smatram, da mora otroka roditi mlada ženska. Nasprotniki navajajo neverjetne izgovore in različne argumente.

Po 35 letu starosti roditi prvega otroka je nezaželjeno, ker je velik riziko, da bo otrok zelo bolan.

Običajna situacija: moški je star 40 let, ženska 35 let. V tej starosti so že standardne bolezni kot kronični gastritis, rana na dvanajsterniku, hemeroid, začetek tvorjenja kamnov v žolčniku, prebolela skrita vnetja prostate, kronične nevroze, nihanje pritiska in celo skriti infarkti. Ženska pri teh letih ima zastoj žolča, kronični gastritis,  prehladi, kronična vnetja mehurja, nekajkrat vnetja jajčnikov, nihanje razpoloženja. Poleg tega še več let jemanja kontracepcijskih tablet , zaradi česar pride do motenj v delovanju hormonskega sistema. In po novem evropskem življenjskem modelu je ta starost primeren čas za porod ! Tako mišljenje imajo skoraj vsi in skoraj nemogoče jim je dokazati, da je to zelo zgrešeno. Vendar, kako vi predvidevate, kakšen je lahko otrok takšnih staršev ?  Ni pomembno, da taki starši ne čutijo nobenih zdravstvenih težav, predočil sem vam običajno, standardno zdravstveno stanje za ta leta. Torej, otrok se že rodi bolan. Glede na to, da so moje trditve absolutno pravilne, ne bi več o tem razglabljal, raje bom navedel primere:

Matic, 7 let  

Na pregled je prišel z mamo, staro 44 let.
Njegove težave: fleki na koži, kar naprej je prehlajen in to do 10x na leto. Zaradi polipov v nosu je bil že dvakrat operiran. Utrujen. Občasno ima bolečine v trebuhu. V šoli je povprečen učenec. Enkrat je bil njegov pritisk 150 !
In najbolj neverjetno pa je, da hoče ta ženska ponovno roditi !

 

Kaja, 22 let, študentka

Prišla je zaradi dušenja ponoči, zbadanja v srcu, pogostih glavobolov, rahlega spanca, nerednih menstruacij (zamik 1 – 2 tedna) in periodičnih flekov na koži. Mama jo je rodila kot prvorojenko pri 38 letih.
V tem primeru je vse jasno: rodila se je že s slabo dednostjo, kar se je pokazalo sedaj.

Tomaž, 10 let    

Mama ga je pripeljala na pregled zaradi srbečih flekov na koži, pogostih angin, s/puhega kašlja. Blato odvaja 2 krat tedensko. Poleg tega se v šoli ne more skoncentrirati in ima slab spomin.
Mama ga je rodila pri 40 letih ! Poleg očitne porodne poškodbe ima še celo vrsto bolezni.

7. INFEKCIJE

Mnenja sin koliko negativnih dejavnikov se je že nakopičilo v njenem organizmuimg class=”alignnone size-medium wp-image-574″ alt=”primer-kaja” src=”https://iridodiagnostika.com/wp-content/uploads/2013/12/primer-kaja-224×300.jpg” width=”224″ height=”300″ /em, da so infekcije v otroštv/pu eden izmed glavnih vzrokov za nastanek bolezni kasneje v življenju. Na delu so spet strupi infekcij, ki poškodujejo funkcije in strukturo določenih organov. Vsaka otroška infekcija si »izbere svoj najljubši« organ/p. Na primer: mumps zelo negativno vpliva na moda pri fantkih, kar lahko kasneje povzroči moško neplodnost ali na trebušno slinavko, zaradi česar se lahko kasneje razvije sladkorna bolezen; škrlatinka slabo vpliva na ledvica, razvijejo se t.i. škrlatinozne ledvice oz. zaradi takih ledvic ima človek visok pritisk. Ali vam je kdo v otroštvu pozdravil negativni vpliv strupov, jih odstranil iz mladega organizma? Prepričan sem, da nihče. V medicini je samo ena pot, ki omogoča odpravljanje posledic preteklih infekcij, to je izopatija. Na žalost, v Sloveniji le tu in tam kdo pozna to izjemno metodo in njene možnosti. S tem področjem se že dolgo ukvarja stara nemška metoda – elektroakupunktura po R. Vollu.

Darinka, 46 let, Ljubljana, prodajalka      

Težave:
Močno razbijanje srca, ki traja 5 – 10 minut. Utrip ji naraste do 110. Istočasno ima vročinska oblivanja s potenjem. Razpoloženje ji izredno niha, včasih zapade celo v depresijo. Včasih jo bolijo kosti, hrbtenica, mišice in občasno ima bolečine v spodnjem delu trebuha.
V anamnezi ima otroške bolezni: norice, vodene koze in številne angine.
Angine so zdravili z antibiotiki, ki so delno pomagali. Potem so ji odstranili mandeljne, vendar jo še vedno občasno boli grlo.
Na iridiološkem pregledu je bilo vidno, da je cona mandeljnov, ušes in sinusov zelo spremenjena.
Na EAV so pokazatelji na točkah mandeljnov, ušes in sinusov na obeh straneh 70 – 74, kar pomeni, da je v sluznici naštetih organov prisotna skrita infekcija. Takrat v otroštvu je infekcija iz mandeljnov, recimo streptokok poškodoval strukturo ščitnice, saj je med mandeljni in ščitnico le 5 cm. Te poškodbe ni nihče zdravil. In načelno, v uradni medicini ni sredstev za zdravljenje posledic infekcij in strukturnih poškodb organov. Poškodbe in mikroskopske spremembe v delovanju so prikrite, ko pa pride do močnejšega, sprožilnega dejavnika kot n.pr. menopavza se ta poškodba aktivira v obliki simptomov ščitnice.

Jožica, 62, upokojenka, Kranj

Težave:
Bolečine v zapestjih in malih sklepih rok, bolečine v celotni hrbtenici. Toži zaradi izpadanja las, utrujenosti, občasnih vrtoglavic.
Pred 20 leti je bila operativno odstranjena ščitnica. V otroštvu je prebolela različne otroške bolezni. Posebno veliko je imela gnojnih angin.
Na iridiološkem pregledu so bili v coni mandeljnov številni znaki. Na EAV pregledu so bili vsi pokazatelji na točkah za mandeljne obojestransko preko 70. Iz tega sledi, da še vedno obstaja skrita infekcija, ki je v otroštvu vplivala na ščitnico. V preteklosti, ko je imela angine, je prišlo do poškodbe strukture ščitnice, razen tega strupi bakterij in virusov še vedno cirkulirajo v krvi. Že v preteklosti bi bilo potrebno zdraviti s homeopatijo in izopatijo ter tako ne bi bila potrebna operacija ščitnice.

Tomaž, 42 let, inženir, Domžale

Težave: prišla sta skupaj z ženo zaradi neplodnosti.
Neplodnost je v današnjem času zelo aktualen problem in neplodnih zakonskih parov je vedno več.
Opravila sta že vse možne preiskave. Očitno ima žena probleme s hormonskim statusom: neredne menstruacije, izpadanje las, prekomerna poraščenost, krhki nohti, nihanje razpoloženja kot rezultat dolgotrajnega jemanja kontracepcije. Vendar je opisano stanje žene nikakršna izjema v današnjem času in je takih primerov veliko. Ključen problem ima tudi njen mož. Razlaga je sledeča, v otroštvu je prebolel mumps z visoko vročino do 40 stop. C. in je omenjeni virus izredno negativno vplival na moda oz. na proizvodnjo semenčic. To dejstvo je v medicini znano že 200 let. Mumps je eden od osnovnih povzročiteljev neplodnosti pri moških.
Na iridiološkem pregledu so bile vidne zelo spremenjene cone mod in prostate. Moški zelo težko prenese dejstvo, da je prav v njemu vzrok za neplodnost. Bolj enostavno povedano, to prizadene njegovo moško čast. Na splošno pa prevladuje mišljenje, da je za neplodnost večinoma kriva ženska, kar je po mojih izkušnjah ravno nasprotno! Najmanj v 50 % so za neplodnost odgovorni moški, vendar pa tega ne priznajo. Kar je škoda, ker se slednjo da zelo dobro zdraviti. Vzpostaviti je potrebno strukturo mod in normalizirati tudi hormonski status ženske, kar je izvedljivo z akupunkturo. Zanimivo pa je dejstvo, da se skoraj noben moški ne želi zdraviti! Zakaj je temu tako, je zame velika uganka. Po zdravljenju  se neverjetno poveča količina »živahnih« in gibljivih spermijev. Za kaj sta se odločila zakonca mi ni znano.

Ana, 45 let, računovodkinja, Jesenice 

Še en primer, ki je tudi klasika medicinske prakse, tako imenovane »škarlatinske ledvice« . V Sloveniji je prekuženost s to infekcije manjša v primerjavi z mumpsom, kar pa seveda ne zmanjšuje resnosti negativnih posledic prebolele škarlatinke. Sploh ima vsaka otroška infekcija svoje »najljubše« točke v organizmu, ki jih prizadene. Prizadene pa tudi točke, ki so imunsko oslabele. Škrlatinka negativno vpliva na ledvica, ušesa, srce in še na druge organe. Opozarjam na logično sosledje, če bolezen ni dobro zdravljena, n.pr. če so ledvica bolna, vplivajo naprej na pritisk, kosti, hrbtenico, vid, sluh, razpoloženje, spolno željo, pojavljajo se strahovi, i.t.d. Kot vidite imajo otroške infekcije močne posledice za prihodnost posameznika.
Večina pacientov ne posveča pozornosti na otroškim boleznim in odgovorijo na moje vprašanje o prebolelih otroških boleznih z zamahom roke, češ, da to ni nič posebnega. Pa je prav obratno, prebolele otroške bolezni so zelo pomembne.

Drago, 44 let, električar, Novo mesto

Težave:
2 leti mu niha pritisk, kar mu sproža  bolečine v čelu.
Najprej so mislili, da gre za živčni sistem. Naredili so mu preiskave, ki pa niso nič pokazale. Njegov pritisk je 150/100 – 110. Že dolgo časa je znano, da spodnji pritisk kaže na urogenitalni sistem. V takem primeru je skoraj nesmiselno delati analize, ker v 90 % slučajev laboratorijska preiskava vode ne bo ničesar pokazala, razen v primeru, če bi obstajala huda odpoved ledvic.
Iridiološki pregled je pokazal motnje v delovanju ledvic. Vprašajmo se o izvoru motnje v delovanju ledvic, kje tiči vzrok? V otroštvu je pravilen odgovor, ker je gospod dvakrat prebolel škrlatinko. Sedaj se je poškodba ledvic, ki se do tega trenutka ni manifestirala oz. pokazala, aktivirala. Provocirajoči dejavnik so bila nihanja pritiska. Pri njem je potrebno uporabiti izopatijo in za vzdrževanje stabilnega funkcionalnega nivoja homeopatijo.

 

8. POŠKODBE

Če gre za poškodbo roke ali noge, uradna medicina to zelo uspešno pozdravi, kar je zagotovo njena prednost. Seveda, v akutni fazi. Kaj pa posledice? Za zdravljenje posledic nima na razpolago praktično ničesar. Lahko vam navedem klasičen primer – poškodba glave. Dobro znana je t.i. nihajna poškodba, do katere pride v prometni nesreči, ko se vam v avto od zadaj zaleti drug avto. Sila trčenja vrže voznika najprej naprej in nato nazaj. Težave se lahko pojavijo takoj ali šele čez 7 – 10 let po dejanski poškodbi in se od takrat naprej venomer ponavljajo. Zakaj? Ker gre za pretres celotnega organizma od glave do pet. Gre za mikro premike prepon v lobanji, lobanjskih šivov, vratnega dela hrbtenice in križa ter skoraj vseh notranjih organov. Če ste imeli tovrstno nesrečo, se je morda kdo ukvarjal s temi premiki v vašem telesu? Upam si trditi, da nihče.

Najboljši metodi za zdravljenje poškodb sta osteopatija in homeopatija.

Elizabeta, 56 let, upokojenka, Maribor

Doživela je hudo prometno nesrečo. Avtomobil se je nekajkrat preobrnil. Za eno uro je izgubila zavest, en teden je bila v bolnici na opazovanju.

Težave:
glavoboli, vrtoglavice, hudo pešanje spomina, stalne bolečine v desni polovici telesa, zmanjšana gibljivost desne roke. Poleg tega je imela močno poškodovan obraz, čeljust se je zamaknila na desno,čelo na levo. Počuti se depresivno.
Prvo sredstvo proti posledicam poškodbe je homeopatija, ki lahko omili simptome: zviša energetski potencial možganskih celic, regenerira tkivo določenih središč možganov. Kadar je potrebno zdraviti organizem v celoti, pride v poštev osteopatija. Ljudje napačno mislijo, da če je bil pri prometni nesreči udarec v glavo, da je prizadeta samo glava. Vedno se zgodi pretres vseh organov in prav tako tudi premik slednjih. Poleg osteopatije je dobila vitorgan zdravila, ki regenerirajo tkivo živcev in možgansko tkivo. Učinek, ki smo ga dosegli je bil približno 70 %. Kot zdravnik nevrolog ocenjujem, da je bilo pri taki poškodbi  zdravljenje uspešno. Zelo dobro se ji je normaliziral spomin, minili so glavoboli in vrtoglavice. Ostali pa so ji napadi depresije. Akupunktura na ušesu bi ji v tem primeru pomagala, vendar pa si je zaradi prevoza ni mogla privoščiti. Celo obraz se ji je do neke mere zravnal.

Urška, 35 let, bančna uslužbenka, Logatec 

Klasična poškodba na smučeh, in sicer zaletela se je z glavo v drevo. Torej ni enostavno padla, ni bilo trčenja v drugega smučarja, ampak je bil udarec v drevo! Mislim, da je lahko srečna, da ni umrla. Smučarska sezona občutljivo pripomore h polnim bolnišnicam v Sloveniji. Travmatologi so iz tega vidika zlata vredni za to deželo. Imela je še izpah leve rame. Nudili so ji zelo kvalitetno nujno, prvo pomoč. Kot običajno pa so ji ostale še bolečine v rami, ki so bile najbolj moteče v nočnem času in celotna zbirka simptomov po poškodbah oz. tako imenovani postkomocijski sindrom: glavobol, vrtoglavica, utrujenost, nezmožnost za delo, poslabšanje koncentracije, tresenje rok, slabši spanec, pomanjkanje energije, pozabljivost. Uradna medicina ne razpolaga z nobenimi zdravili za zdravljenje takih pacientov, dočim so zelo dobre možnosti za zdravljenje v alternativni medicini. In učinek je izreden, 80 % simptomov po zdravljenju mine.

Boštjan, 56 let, finančni direktor, Ljubljana

Zgodba se ponavlja. V času smučarske sezone je vanj trčil drug smučar, padel je na ramo in vrat . Imel je srečo, da jo je odnesel z relativno majhno poškodbo, kajti udarec v vrat lahko paralizira človeka. Nudili so mu prvo pomoč, hodil je na fizioterapijo, bolečine v vratu in rame so za malenkost popustile, vendar ne dovolj. Zanimivo, da so bile bolečine podobne srčnim težavam.
Po prvem pregledu sem mu dal homeopatijo, ki mu ni pomagala. Pri osteopatskem pregledu sem ugotovil, da je njegovo prvo rebro na levi strani v napačnem položaju in samo potem, ko sem naredil določene manipulacije, so bolečine minile. Pred tem je imel pacient celo bolečine pri dihanju.

 

9. PSIHIČNI STRESI

Tu je vse jasno, če se spomnimo teorije S. Freuda o vplivu dogodkov iz otroštva na kasnejše psihično stanje človeka. Zanimivo je vprašanje: ali je kdo poskusil zdraviti v otroštvu vaše posledice psihičnih poškodb? Mislim, da nihče. Celo, ko je človek starejši, o tem ne razmišlja. Naštel bom nekaj najpogostejših primerov stresnih situacij: ločitev staršev, smrt babice ali dedka, prvi stresi v vrtcu ali 1. razredu v šoli, prva nesrečna ljubezen itd. Ta tema je tako obsežna, da je tu nemogoče opisati vse primere.

Franc, 48 let, strojni tehnik, Hrastnik

Težave: visok pritisk 180/120

Povišane vrednosti krvnega tlaka so bile odkrite pred 5 leti. V službi so bili stalni konflikti, poleg tega je direktor zahteval hitro zaključevanje projektov, kar je bilo težavno zaradi nezanesljivosti poslovnih partnerjev. Opisana situacija je trajala deset let. Popolnoma jasno, da je osnovni povzročitelj visokega pritiska stres. Zgornji pritisk pokaže na stanje živčnega sistema. Zadnja meja normalnega pritiska je 140. Poleg tega je imela tudi njegova stara mama visok pritisk.
Zdravljenje temelji na normalizaciji živčnega sistema, kolikor je to možno. Pomaga akupunktura, homeopatija, rekreacija.

Andrej, 40 let, inženir, Koper

Težave: občasno visok pritisk 180/90.

Gospod je direktor lastne firme, torej sam svoje usode krojač, kar ima svoje pozitivne kot negativne posledice v obliki zelo velike odgovornosti. Na iridiološkem pregledu so poleg visokega pritiska bila vidna kronična rana na dvanajstniku in predinfarktno stanje. To klinično sliko bi lahko poimenovali »sindrom direktorja«, ker smatram, da so te tri težave tipične za direktorje. Včasih se celo pošalim, da če ni visokega pritiska, rane in težav s srcem, to ni direktor.
Živčna napetost je njegova stalna spremljevalka in z odpravo le te oz. spremembo poklica bi se dalo olajšati njegovo stanje. Vendar je vprašanje ali je to mogoče.

Marko, 61 let, gradbeni tehnik v pokoju, Velenje

Težave: na pregledu joka, tresejo se mu roke , je vrtoglav, depresivno razpoložen, praktično ne spi.
Težave so se pojavile po prometni nesreči v kateri se je smrtno ponesrečil njegov sin. V takih primerih je moja moralna dolžnost, da naredim vse kar je v mojih močeh. Seveda se mi taki pacienti neskončno smilijo. Vzrok je jasen: izjemno huda psihična travma zaradi izgube sina.
Iridiološki pregled ni pokazal nič posebnega razen starih prebolelih bolezni.
Pri njem bi bilo zdravljenje dolgotrajno, učinek bi bil zelo dober. Po terapijah je postal bolj umirjen, spanje se mu je izboljšalo, prav tako tudi razpoloženje, vendar pa s terapijo ni nadaljeval in tako je bil učinek samo 50 %.

 

10. GLISTE

To vprašanje v uradni medicini ne jemljejo dovolj resno. Seveda se lahko postavite na stališče, da so gliste stare, do/ppbre prijateljice človeštva, vendar s svojimi toksini dejansko zastrupljajo in s tem ovirajo delovanje mnogih notranjih organov. Glavna vprašanja, ki se zastavljajo zdravniku so:

1. Kako zdraviti gliste? Gliste se ne da tako enostavno odstraniti iz telesa, ne glede na veliko izbiro zdravil.

2. Kako odpraviti toksine, ki jih izločajo gliste? To je še težja naloga.

3. Kako zdraviti mikrostrukturne spremembe, ki jih strupi povzročajo v različnih organih?

Zelo razširjeno je mnenje, da je glistavost prisotna v manj razvitih državah ali da se z njimi običajno okužijo le otroci. Gliste lahko dobijo ljudje iz kateregakoli družbenega sloja, poleg tega se ne pojavljajo samo pri otrocih, temveč tudi pri ljudeh srednje starosti in še več pri starostnikih. Mnenje, da so gliste stvar preteklosti, ko higiena še ni dosegla današnje stopnje, ko je bila civilizacija še na svojih začetkih ali ko je bila vojna, ni v celoti upravičeno.

Katere bolezni lahko povzroči glistavost? Alergije, nihanje krvnega tlaka, kožne bolezni, pogosta prehladna obolenja, bolečine v sklepih, astmo, zaprtje, driske itd.

11. CEPLJENJA

Nedvomno so cepiva velika zmaga v medicini. Z njihovo pomočjo so bile zajezene obširne epidemije, rešena nešteta človeška življenja. Toda, ne smemo pozabiti, da imajo cepiva tudi veliko stranskih učinkov, posebno, če ima človek slab imunski sistem. Takih ljudi je v sodobnem svetu vedno več. Predvsem otroci imajo šibak imunski sistem. Strinjam se s homeopati, da gre pri cepljenju za vnašanje v organizem tuje beljakovine, vendar, če ste zdravi, ne boste imeli reakcije. Pametno pa je razmisliti, če je cepljenje za vas dobro ali ne. Oceniti moramo svoj imunski status. Če je imunski sistem šibak, ga moramo najprej okrepiti in se šele nato cepiti. Moja otroka sta bila oba cepljena proti gripi, sam pa se nikoli ne cepim, ker so na razpolago druga sredstva za boj proti virusom te vrste. Do cepljenja moramo imeti premišljen odnos in individualno taktiko.

Najboljša preventiva stranskih učinkov cepljenja je homeopatija, za odpravljanje le-teh uporabimo izopatijo.

Jože, 57 let, strojni tehnik, Ljubljana

Težave: sladkorna bolezen, ki se je razvila po cepljenju proti gripi.

Uradna medicina zanika, da lahko cepljenje sprožilo hudo bolezen, vendar je to dejstvo. Gospod ima visoke vrednosti sladkorja, če ne dobi inzulina. Alternativna medicina si drugače razlaga nastanek bolezni, in sicer po vnosu tuje beljakovine v telo se je začela reakcija v najbolj prizadetem organu, v njegovem primeru je bila to trebušna slinavka. Pred uvedbo inzulinske terapije bi se lotil zdravljenja na sledeč način: zmanjšal bi prve negativne pojave bolezni , potem bi izločil virus iz organizma, stimuliral imunski sistem in regeneriral tkivo trebušne slinavke.  Na žalost se sedaj ne da nič več narediti. Mora ostati na inzulinski terapiji do konca življenja.

Damjan, 43 let, strojni tehnik, Domžale

Vsi se še verjetno spomnite afere o svinjski gripi. Veliko je bilo hrupa, poročanja v medijih, podatki o obolelih in koliko jih je umrlo, ker se niso cepili. Zanimivo, koliko ljudi je verjelo raznim pozivom in so se cepili. Še vedno jih je veliko, ki so prepričani, da so pravilno ravnali. Meni je bilo že na samem začetku jasno, da je to goljufija. Morda mi je lažje, ker uporablja moja družina močna zdravila proti gripi. O negativnih posledicah po cepljenju so pričali moji pacienti. En pacient je bil reanimiran, drug je postal gluh, tretji je imel temperaturo 40 stop. C, ki se ni znižala en mesec in je komaj preživel itd.

Težave: Pacient, o katerem pišem, je po cepljenju dobil strašne glavobole. Po simptomih sodeč je dobil meningoencefalitis.

V naši medicini se načelno da takšne bolezni dokaj enostavno zdraviti. Potrebno je narediti 2 – 3 izopatske terapije, morda še osteopatijo, vendar ne obvezno.

Mojca, 44 let, Vipava

Povedala je, da je kronično utrujena, brezvoljna, pogosto prehlajena v obliki ponavljajočega kašlja. Težave so se pričele po cepljenju proti gripi.
Na iridiološkem pregledu je bilo jasno videti, da je prizadeta nadledvična žleza. Zdravljenje s pomočjo akupunkture in izopatije je bilo uspešno.

 

12. ZDRAVILA

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije bolezni, ki jih povzročijo stranski učinki farmakologije, zavzemajo 4. mesto, takoj za rakom, možgansko kapjo in smrtnimi izidi nesreč. Konkretno to pripelje k naslednji situaciji. K zdravniku pride pacient, praviloma je to starejši človek, in mu začne naštevati svoje številne zdravstvene težave – srbečica na koži, bolečine v sklepih, glavobol, vrtoglavica, slab krvni izvid itd. Natančna obravnava pokaže, da so vse te težave posledica jemanja farmakologije oz. stranski učinki tablet. Take bolnike  je zelo težko zdraviti, kajti postali so že odvisni od medikamentov. Predstavljajte si, da pride na pregled pacientka, ki že 15 let jemlje kontracepcijo in se hoče zdaj temu odpovedati. Takoj, ko preneha s tabletkami, se opazno poslabša njeno zdravstveno stanje. Učinek farmakologije je izračunan tako, da tabletke delujejo samo toliko časa, dokler jih jemljete. Če jih prenehate jemati, se vsi simptomi spet pojavijo. Ali pa nastopi t.i. abstinenčni sindrom (sindrom odtegnitve). Vsi – alternativna medicina, pacient in tablete, se znajdemo v začaranem krogu. Včasih se v Evropi pojavi sodni proces proti farmacevtski družbi, ker je določeno število ljudi postalo invalidnih zaradi jemanja nekega zdravila. Da bo pravici zadoščeno, moram pa dodati, da se v določenih primerih jemanju farmakologije ni smiselno odreči. Na primer, ko je bolezen v akutni fazi, ne gre brez protibolečinskih tablet (zobobol ali glavobol ipd). Torej, farmakologijo je potrebno jemati pravilno – samo določen čas, da olajšamo obstoječe stanje. Alternativna medicina je namenjena predvsem za zdravljenje kroničnih bolezni in v veliki večini primerov pri akutnih stanjih nima učinka. Pomembno je še enkrat poudariti, da zdravila v alternativni medicini nimajo nikakršnih stranskih učinkov.

13. POPOLNE ANESTEZIJE

Brez anestezije ni mogoče izpeljati operacije. Vendar pa pusti narkoza pri nekaterih ljudeh resne posledice, ker negativno deluje na možganske celice. Posledice se izražajo v obliki slabšanja spomina, razdražljivosti, nihanja razpoloženja pa vse do motenj koordinacije in hoje. V nemški elektro-akupunkturi po Voll-u (EAV) obstaja celo posebno poglavje, ki obravnava zdravljenje posledic splošne anestezije z uporabo izbranih snovi. Te posebne snovi omogočajo odstranitev preostankov narkoze iz organizma. Na srečo ima težave z zapleti zaradi posledic splošne anestezije le malo pacientov. Cilj zdravljenja je vedno isti – povrniti velikim možganom njihove delno izgubljene funkcije.

14. ONESNAŽENOST OKOLJA

To je obsežna tema. Tovrstne zastrupitve se začno že z vsakodnevnim vdihavanjem zraka, onesnaženega z izpušnimi plini avtomobilov. Poleg tega so v zraku prisotni razni strupi zaradi industrijskih izpustov. Seznam teh strupov je zelo dolg. V hrani so konzervansi, emulgatorji, barvila, pesticidi in herbicidi. Laki, barve, pralni praški, smole, guma ipd. – kemija je prisotna na vsakem koraku, iz nje pa se izločajo mikro hlapi. Če omenimo še težke kovine, ki se nahajajo v zemlji in zraku, dobimo popolno sliko zastrupljenega okolja.

Ta problem je težko opisati, ker so zastrupljeni vsi, še celo že dojenčki. Zastrupljanje je totalno pri vseh ! Zastrupljamo se s pitno vodo, zrakom, hrano, razkužili, plastiko, bencinom, različnimi kemikalijami in čistili kot n.pr. za čiščenje tal, posode itd. Celo računalniki emitirajo mikrohlape  težkih metalov. Izrazite probleme imajo delavci v kemičnih tovarnah. Zastrupljena okolica je eden od osnovnih vzrokov za zastrupitev hormonskega sistema. In prav hormonski sistem kontrolira zdravstveno stanje, saj se strupi nakopičijo v pljučih, ledvicah, trebušni slinavki, mehurju.

Zastrupljenost lahko ugotovimo na EAV (Elektroakupunktura po dr. R. Vollu). Zanimivo pa je, da se stopnja zastrupljenosti najbolj pokaže na hipotalamusu, organu v možganih, ki regulira živčni sistem, delovanje vseh notranjih organov in druge hormonske organe.

Tatjana, 36 let, Vrhnika, državna uprava    

Na pregled je prišla  s sledečimi težavami: suha koža, povečana lakota , razbijanje srca, zaspanost, utrujenost. Uradna medicina ji je postavila diagnozo – bolezen ščitnice. Že 5 let  je jemala za ščitnico umetne hormone.
Na iridodiagnostičnem pregledu sem ugotovil  motnje v delovanju ščitnice, vendar ne tako močne. Osnovni prizadeti organ je bil hipotalamus, kar pa ni čudno, saj živi na podeželju, kjer zelo pogosto uporabljajo pesticide in herbicide. Na testiranju se je moja domneva potrdila in sicer, da so se te snovi nakopičile v hipotalamusu, kar je sprožilo njene težave.
Zdravljenje je pri njej možno samo z izopatijo.

Vesna, 42 let, Idrija, poslovni sekretar       

Prišla je zaradi potenja, tresenja rok, utripanja srca, pritiska v glavo in nespečnosti.  Uradna medicina pri njej ni ugotovila nič posebnega. Na iridodiagnostičnem pregledu so bile jasno vidne očitne motnje v delovanju hipotalamusa, kar je razumljivo, saj že 20 let jemlje kontracepcijske tablete. Kontracepcijsko tableto lahko smatramo kot zunanji zastrupljevalec organizma

 

15.  ZASTRUPITVE ORGANIZMA S HRANO

Skoraj vsakemu človeku je znana izkušnja z zastrupitvijo. Pogoste so zastrupitve s slamonelo. Posledice take zastrupitve občutimo v jetrih ali črevesju skozi vse preostalo življenje.

 Anže, 36 let, Kranj, računalničar

Prihaja zaradi drisk, ki so se začele po vrnitvi iz Tunizije.
Takoj lahko povem, da je to precej klasična slika, torej potovalna driska, ki se rada pojavi po potovanju v državah z nižjim higienskim standardom.
V bolnici je dobil antibiotično terapijo, ki je le delno odpravila težave. Razumljivo, ker so vzrok za driske iskali v črevesju. Kot da ne bi obstajali drugi organi, ki lahko povzročajo driske ?
Na iridodiološkem pregledu se je videla močna zastrupitev jeter, motnje v delovanju trebušne slinavke, črevesje ni pokazalo nič posebnega! Poleg tega je imel v otroštvu velikokrat gliste, kar potrjuje mojo teorijo, da je potrebno vedno vzrok iskati tudi v otroštvu, kjer je praviloma že bila podobna bolezen s podobnimi simptomi. Pri njem je bilo zdravljenje samo s homeopatijo, pomagalo je 80 %.
Kar se tiče drisk je tema zelo obširna. Osnovno pravilo za driske velja, da v skoraj 95 % ni vzrok v črevesju. Potrebno je iskati povsod drugje, v hormonskem sistemu, živčnem sistemu, trebušni slinavki, žolčniku, maternici, prisotnosti glist itd.
Driske se da uspešno zdraviti, razen drisk živčnega izvora. Kot zdravnik nisem še pozdravil nobene driske nevrotičnega izvora. Zakaj? Ne vem. Odlično se zdravijo tako imenovani psihosomatski organi kot n.pr. želodec. Pri črevesju pa ne uspe. Verjetno ta tema potrebuje več raziskav.

Robert, 65 let, upokojenec (prevajalec), Ljubljana   

Na pregled je prišel zaradi krvavih drisk, bolečin v trebuhu, utrujenosti, glavobolov in slabega zadaha iz ust. Težave so se mu pojavile po povratku iz potovanja po Angliji,  kjer je v restavraciji pojedel nekaj pokvarjenega. Iridodiagnostični pregled je pokazal sveže motnje v delovanju jeter, žolčnika in trebušne slinavke. Glede na to, da ima pacient še kronični hipacidni gastritis (znižana kislina), so omenjene težave logična posledica.  Zdravljenje je bilo z izopatijo uspešno.

 

16. ALKOHOL IN MAMILA

Če v Sloveniji, pa tudi po vsem svetu, zjutraj pogledate po gostinskih lokalih, je v njih vse polno ljudi, ki že zjutraj pijejo alkoholne pijače. Moj prijatelj je nekoč zelo točno navrgel: brez kozarčka žganja se opeka ne prilega dobro k drugi opeki. Ljudje pijejo alkohol različno: v Evropi po malo, vendar vsak dan, v Rusiji enkrat na teden, vendar do onemoglosti, v anglosaških deželah dvakrat, trikrat na teden v velikih dozah, prebivalci skandinavskih dežel se na izletih v tujino do konca predajo opitosti vsak dan, včasih to traja par tednov. Poudariti je treba, da pijejo v V bolnici je dobil antibiotično terapijo, ki je le delno odpravila težave. Razumljivo, ker so vzrok za driske iskali v črevesju. Kot da ne bi obstajali drugi organi, ki lahko povzročajo driske ?si – delavci, kmetje, inteligenca, vojaki itd. Osebno ne vidim, na kakšen način bi se dalo zmanjšati privlačnost alkohola. Dejstvo je, da alkohol škodi zdravju, čeprav sami alkoholiki to, seveda, zanikajo. Rezultati iridodiagnostičnih preiskav kažejo, da alkohol najprej prizadene trebušno slinavko, ledvice in možgane (zaradi atrofije možganov postaja alkoholik vse bolj otopel). Zelo razširjeno mnenje, da alkohol najprej udari po jetrih, je v celoti neutemeljeno. Pogosto mi pacienti kažejo slabe izvide jeter in prizadeto pripovedujejo, da jih je zdravnik najprej vprašal: Redno pijete alkohol? Poleg alkohola obstaja veliko število dejavnikov, ki kvarno delujejo na jetra. O tem bom pisal v tej temi posvečenem poglavju.

Na tem mestu ne bi želel na široko razpravljati o mamilih. To je socialna bolezen družbe. O strahotnih patoloških posledicah je moč prebrati v številnih knjigah, ki obravnavajo vse aspekte tega zla.

 

17. PRETEKLE BOLEZNI

Oč/a esna šarenica daje možnost edinstveni metodi, s katero se lahko ugotavlja pretekle bolezni, tudi tiste, ki jih človek zavestno ni zaznal. Sodobni pristop k zdravljenju v uradni medicini praktično niti ene bolezni ne pozdravi povsem do konca. Na drugi strani obstaja tudi množica bolnikov, ki se nočejo pozdraviti do konca, kot to zahteva njihovo zdravstveno stanje. Za pacienta je najpomembnejše, da se reši bolečine. Ko bolečine ni več, se človeku zdi, da je že ozdravel in je dosti manj pripravljen narediti še kaj več za svoje zdravje.

18. KIRURŠKI POSEGI

Po kirurških posegih se oblikujejo brazgotine, ki pritisnejo na druge tkive in povzročajo bolečin

Vse zgoraj opisane dejavnike sem združene poimenoval LINIJA ŽIVLJENJA. To linijo življenja želim sestaviti pri zdravljenju vsakega pacienta.

Če potegnem skupni imenovalec vsega, o čemer sem razlagal, lahko sami ugotovite, da številni dejavniki pripeljejo k nastanku današnjih bolezni pacienta. Vse te dejavnike se lahko diagnosticira s pomočjo metod alternativne medicine, z metodami uradne medicine pa le tretjino. Torej, kaj nudi pacientu alternativna medicina? Možnost učinkovitega zdravljenja! Za jasnejšo predstavo bom ponovil vzroke za nastanek bolezni in navedel možnosti zdravljenja:

1. Bolezni babic in dedkov oz. dejavnik dednosti.

Uradna medicina ne zdravi. Alternativna medicina zdravi z dednimi nozodi.

2. Bolezni matere pred nosečnostjo.

Vse te bolezni niso do konca pozdravljene, ker uradna medicina nima metod za njihovo diagnostiko in zdravljenje. V alternativni medicini obstaja homeopatija in elektro-akupunktura po Voll-u.

3. Bolezni matere med nosečnostjo.

V alternativni medicini za odpravo posledic obstaja homeopatija in elektro-akupunktura po Voll-u.

4. Posledice patoloških porodov.

Za odpravo posledic obstaja v alternativni medicini osteopatija in homeopatija.

5./6. Starost staršev ob zanositvi in porodu.

To je najtežji primer. V alternativni medicini lahko poskušamo /a pomagati s pomočjo nozodov, v principu pa se otrok ne mladih staršev rodi kot »skriti« invalid.

7.  Infekcije.

V alternativni medicini je to pravo polje za uporabo metode elektro-akupunktura po Voll-u.

8.  Poškodbe.

V alternativni medicini odlično pomagata osteopatija in kiropraktika.

9.  Psihični stresi.

Dobro pomoč lahko nudi izkušen psiholog, v alternativni medicini pa klasična  homeopatija in francoska akupunktura.

10. Gliste.

Precej težko je zdraviti te iznajdljive in vztrajne »prijatelje«. V alternativni medicini se uporablja kombinacija homeopatije in elektro-akupunkture po Voll-u.

11. Posledice cepljenj.

V alternativni medicini se zelo preprosto zdravijo s homeopatijo. Poleg tega priporočam preventivno jemanje homeopatije pred cepljenjem. Vse to velja le za zdrave otroke.

12. Farmakologija.

To je zelo težko vprašanje. V principu je dovolj, da človek začne redno jemati zdravila in ga je že težko ozdraviti z metodami alternativne medicine. Nujno je skupno delo zdravnika alternativne medicine in osebnega zdravnika, pristanek samega pacienta in uporaba širokega spektra načinov delovanja na organizem. V praksi je to zelo zapleteno izpeljati, zato ostajamo tam, kjer smo danes.

13. Posledice splošne anestezije.

V alternativni medicini se zdravijo izključno z elektro-akupunkturo po Voll-u z dopolnilno podporo homeopatije.

14. Onesnaženost okolja.

Za razstrupljanje telesa je smiselno občasno narediti komplet terapij čiščenja telesa, v alternativni medicini najbolj priporočamo elektro-akupunkturo po Voll-u, poleg tega še redno rekreacijo, pri kateri se obilno znojite.

15. Zastrupitve s hrano

V alternativni medicini zastrupitve s hrano zdravijo s homeopatijo , izopatijo in spagiriki.

16. Alkohol.

V alternativni medicini zelo dobro pomagata akupunktura in homeopatija. Kar se tiče mamil, pa nimam izvirnih idej, kako bi se dalo pomagati.

17. Pretekle bolezni.

Za zdravljenje posledic preteklih bolezni, ki se kažejo kot mikrostrukturne spremembe v notranjih organih, nevroze, intoksikacije itd., je v alternativni medicini na voljo celoten spekter metod: homeopatija, izopatija, organzdravila.

18. Kirurške posegi

Odlično se zdravijo s pomočjo homeopatije.

 

Bralec, ki bo prebral do konca to poglavje, se lahko z grozo vpraša: kako obsežno je vse to zdravljenje. Takoj vas lahko pomirim – v 90 % primerov se nihče noče tako temeljito zdraviti. Večino ljudi zadovolji protibolečinski učinek, ki traja 1 – 2 meseca. Zato ob svojem času človek v bistvu umre od ne do konca pozdravljenih preteklih bolezni. Naj sklenem to poglavje z besedami: v alternativni medicini realno obstajajo vse možnosti zdravljenja.

 

Med ugotavljanjem diagnoze v alternativni medicini in uradni medicini je ogromna razlika. V alternativni medicini diagnozo ugotavljamo na podlagi:

1)    razbiranja znakov na pacientovem obrazu

2)    analize hoje, mimike in glasu

3)    analize pacientovih simptomov

4)    homeopatske analize pacienta

5)    s pomočjo vseh metod diagnosticiranja alternativne medicine: iriodiagnostike, elektrodiagnostike po R. Vollu in avrikulodiagnostike.

 

Iz vsega navedenega je razvidno, da lahko diagnozo postavi samo zdravnik s kliničnimi izkušnjami. Alternativna medicina iz uradne medicine uporabi naslednje metode:

1)    ultrazvok za merjenje velikosti prostate in premika ledvice

2)    rentgenske slike za ugotavljanje premika vretenc

3)    CT in MRT za ugotavljanje raka.

 

Vrednost oziroma verodostojnost tovrstnih analiz je za alternativno medicino približno 10- do 20-odstotna. Torej na podlagi analiz praktično ni mogoče ugotoviti pravilne klinične diagnoze. To še posebej velja za ginekologijo, prebavni trakt in tudi druga obolenja. Če vemo, da je 70 do 80 odstotkov vseh bolezni v Sloveniji posledica nevroze, ugotovimo, da postane uporaba uradnih metod diagnosticiranja popolnoma nesmiselna. To je potrebno le za statistiko. Osnovna diagnoza se ugotavlja na podlagi tretje točke (analize simptomov). Naj z naslednjimi primeri ponazorim, kako razmišlja zdravnik alternativne medicine.

 

1)    Uroš, 33 let, Ljubljana, računalničar

Na pregled je prišel zaradi bolečin v križu in izčrpanosti ter pomanjkanja energije. Naj ponazorim, kako bi v njegovem primeru razmišljal klinično misleči zdravnik. Prvič, bolečine v križu so v tej starosti dokaj redke, razen če je pacient fizični delavec ali so tovrstne težave dedne (če so starši in njihovi sorodniki imeli težave z bolečinami v križu). Pacient ves dan sedi pred računalnikom, torej ga križ ne bi smel boleti. S športom se ne ukvarja. Iz pogovora je jasno, da se ne posveča nobeni fizični aktivnosti. Glede na starost in poklic lahko posumimo, da gre za resnične bolečine v križu. Da pridemo do takega spoznanja že na začetku, je treba imeti veliko prakse in velikokrat zdraviti takšne paciente.

Bolečine se ponavadi pojavijo zjutraj, zmanjšajo pa se pri hoji in v topli postelji. Pred desetimi leti se je pri pacientu pojavil sum na boreliozo. Zelo pomembno: pacient ni poročen in nima partnerke. Iz tega lahko klinično sklepamo, da gre pri njem za primitivni zastoj v prostati – ves dan sedi in nima spolnega življenja. Treba je diagnosticirati stanje prostate. Obstajata dva načina: uradni – s pregledom pri urologu. Za adenom prostate je pacient še premlad, za diagnozo starega vnetja pa bi bilo mnenje urologa preveč nezanesljivo, ker ima za diagnosticiranje vnetja prostate urolog na voljo samo bolečino pri otipu prostate. S pomočjo šarenice lahko diagnosticiramo vnetje za neki organ v petih do desetih sekundah, in sicer s 95-odstotno zanesljivostjo.

A pojdimo dalje. Zakaj je brez energije? Se verjetno vsak dan zelo »močno fizično trudi«? Vse, kar dvigne, je le računalniška miška. Torej za utrujenost ni fizičnega razloga. Vse kaže na psihosomatsko obolenje, zato ga poskusimo vprašati o psihosomatskih težavah: glavoboli, vrtoglavice, različne nenavadne bolečine, nihanja razpoloženja, težave s spanjem in tako naprej – skoraj sto različnih težav. Pri njem je veliko simptomov s tega seznama. Znano je, da bolečine v hrbtenici zelo pogosto izvirajo iz psihosomatike ali nevroze. Ta nevroza je nastala zaradi vsakdanjega življenja in negativnih dogodkov v preteklosti.

Kaj je pokazal iridiološki pregled? Skoraj nobenih organskih sprememb, razen prizadetosti na funkcionalni ravni vseh psihosomatskih notranjih organov, in kot sem pričakoval, motnje v delovanju prostate. Skratka, gre za banalno seksualno skrito nevrozo. Temu ustrezno je bilo tudi zdravljenje. Nobenih manipulacij v križnem delu hrbtenice, ker so bolečine v križu samo odraz stanja prostate. Kako zastoj v prostati zdravi uradna medicina, pa je znano in nima smisla pisati o tem.

 

 

 

2)    Roman, 36 let, Vrhnika, strojni tehnik

 

Na pregled prihaja zaradi šibkosti v nogah, občutka zbadanja po telesu in pritiska v glavi ter periodične omotice. Že iz težav lahko razberemo, da ni hudo bolan. Njegov zdravnik ga je začel pregledovati različno: EEG, poslal ga je na pregled k nevrologu itd. Sklepali so, da ima sclerosis disseminata oziroma multiplo sklerozo. Toda zakaj? Nobenega simptoma te bolezni ni, in če ni simptoma, tudi ni bolezni. Zbadanje po telesu je klasičen simptom nevroze, pri nobenem resnem organskem obolenju ni tega simptoma! Kar se tiče omotice: pacient razlaga, da se počuti, kot da bi upadal, ampak ni padal. Občutek pritiska v glavi pa je tudi klasični simptom nevrotičnih glavobolov. Treba je omeniti še občasne bolečine v želodcu in tegobe s spanjem, večina težav pa se je pojavila po materini smrti.

Iridiološki pregled je pokazal določene spremembe v notranjih organih, vendar so primerne njegovi starosti. Torej je osnovna diagnoza spet nevroza. Vsakič, ko zdravniki uradne medicine tako skrbno preiskujejo pacienta, ne razumem, zakaj to počnejo. Iz klinične analize simptomov lahko namreč zelo natančno postavimo diagnozo.

Moj cilj v tem kratkem poglavju je bil, da pokažem, kako enostavno je v alternativni medicini ugotoviti diagnozo:

1)    Razbiranje znakov in zunanjega videza pacienta – te simptome pozna vsak zdravnik.

2)    Analizo simptomov na kratko ali po najkrajši poti sem že pojasnil.

3)    Iriodiagnostika, elektrodiagnostika in avrikulodiagnostika bodo opisane v naslednjem poglavju.

V zaključku bi še omenil posebno znanje zdravnika alternative medicine – znanje homeopatije. Brez homeopatskega pogleda na pacienta ali diagnozo jedra osebnosti sta diagnostika in zdravljenje popolnoma nesmiselna. V teh dveh primerih nisem opisal homeopatske diagnostike, ker je precej težka in sploh ni bila potrebna.

Principi diagnostike in zdravljenja v uradni medicini in alternativni medicini se kardinalno razlikujejo. Takoj na začetku želim poudariti, da je alternativna medicina že dolgo znanstveno dokazana, saj temelji na principih fiziologije in patološke fiziologije. Obstaja zelo zanimiva zakonitost: teoretično obstajajo v medicini številne metode zdravljenja, ki naj bi bile s stališča znanosti dokazane, praktično pa v zdravniški praksi ne dajejo nobenih rezultatov. Enako velja tudi obratno. Metode alternativne medicine naj ne bi bile znanstveno dokazljive, vsaj tako trdijo strastni zagovorniki uradne medicine, vendar odlično pomagajo obolelim ljudem. In kljub vsemu, katero medicino izbere pacient, kaj mislite?

Principi alternativne medicine:

1. pacienta se obravnava kot celoto z vsemi medsebojnimi povezavami njegovih notranjih organov. Na primer: če človek kašlja, je to lahko zaradi ostankov infekcije, lahko pa je vzrok tudi živčni sistem, hormonski sistem, prebavni trakt ali kakšen drug organ. Da bi se dokopali do pravega vzroka, je nujno gledati na organizem kot na sistem, kjer je vse med seboj povezano.

2. vedno se opredeli, ali je bolezen primarna ali sekundarna. Gre za to, da ni nujno, da se vzrok za bolezen skriva tam, kjer človek čuti bolečino. V 70-80% primerov ni mogoče ugotoviti, kje se v organizmu dejansko nahaja pravi vzrok bolezni. Navajam par drobnih primerov iz svoje prakse:

А) ko pride pacient z bolečino v ramenskem sklepu, vedno pomislim, ali je ta bolečina pogojena s patološkimi spremembami v sklepu ali je vzrok zanjo kakšen drug notranji organ. Običajno se takemu pacientu predpiše fizioterapija, osteopatija itd. Kaj pa če gre v resnici za borelijo?

B) če ima človek težave z zaprtjem, v 90% primerov vsi takoj pomislijo na debelo črevo. Predpiše se spiranje črevesa, nekakšne diete, pacient sam išče kakšno čudežno zelišče. V bistvu pa je vzrok za zaprtje lahko skrit v živčnem sistemu, hormonskem sistemu, žolčniku, trebušni slinavki itd. Nota bene: še enkrat ponavljam: v 70-80% primerov se vzrok za bolečino ne nahaja na mestu, kjer človek čuti bolečino!!! Seveda, obstajajo tudi izjeme, vendar so redke. Vzrok je zahrbten – skrije se v telesu in opazuje z nesramnim nasmeškom ter si mane roke od zadovoljstva, medtem ko si zdravniki razbijajo glavo (ali pa tudi ne), ker hočejo najti prav njega – vzrok. Trdim, da je s pomočjo metod alternativne medicine mogoče v zelo kratkem času odkriti pravi vzrok bolezni. Zdaj smo prišli do zelo pomembnega principa alternativne medicine. Primer:

Damjana, 34 let, Domžale

Na pregled prihaja zaradi težav z zaprtostjo; na veliko potrebo gre namreč le enkrat na teden. Blato je trdo in izločanje je boleče. Zaprtost se je začela pred tremi leti, kmalu po porodu. Na iridiološkem pregledu sem ugotovil močan zastoj žolča v žolčniku, občasno zmanjšano želodčno kislino in izrazito hipofunkcijo ščitnice. Cilji zdravljenja v tem primeru so bili vzpodbujanje živčevja želodca, pospešitev izločanja žolča in delna normalizacija delovanja ščitnice.

3. To je princip multiindicionalnosti. Ta princip se glasi: vsaka bolezen ima nekaj vzrokov in nikoli le enega. Samo v eni situaciji ta princip ne drži, in sicer pri konkretni poškodbi. Priporočam, da preberete poglavje Glavni in ne glavni organi. V tem poglavju navajam tabelo primarnosti in sekundarnosti bolezni, ki velja v alternativni medicini za organe in za bolezni.  Primer:

Janez, 72 let, Sevnica

Na pregled prihaja, ker ima težave z nespečnostjo, je utrujen, bolijo ga sklepi in občasno občuti bolečine v srcu. Ponoči mora pogosto na vodo, od 5- do 6-krat, curek pri uriniranju je slab. Po poklicu je inženir, dolga leta je bil direktor srednje velikega podjetja. Iridiološki pregled je pokazal, da je imel v preteklosti dve rani na dvanajstniku, mikroinfarkt na srcu in številna vnetja prostate. Njegovo trenutno stanje: kronični gastritis, izrazita skleroza srčnega ožilja, adenom prostate, zmanjšano delovanje hipofize. Iz šarenice lahko pogosto razberemo, da je sedanje zdravstveno stanje zelo močno povezano s težavami iz preteklosti.
Zaradi odgovornosti, ki jo prinaša položaj direktorja, so pri njem nastale rana na dvanajstniku in težave s srcem. Številna vnetja prostate, ki so se pojavila kot posledica pogostih vnetij nožnice in jajčnikov pri ženi (kar razberemo iz anamneze), ter starostne spremembe v hipofizi so sprožili nastanek adenoma prostate.

4.  Ker zdaj vemo, da v 90% primerov obstaja več vzrokov za bolezen, to pomeni, da je potrebno uporabiti ISTOČASNO TUDI VEČ METOD ZDRAVLJENJA , ker ima vsak vzrok svojo metodo zdravljenja. To pravilo ima  tudi svoje izjeme, to je klasična homeopatija. Prav žalostno je videti zdravnika, ki vse bolezni, znane in neznane, zdravi samo z eno metodo. Zdravnik, ki misli s svojo glavo, bo prej ali slej začel uporabljati še druge metode, s ciljem, da bi bili rezultati zdravljenja čim boljši. Če poteka zdravljenje samo po eni metodi, to pomeni odkrito nerazumevanje patoloških procesov, ki ležijo v osnovi vsake bolezni. Primer:

Izidor, 55 let, Zagorje, inženir

Na pregled je prišel zaradi glavobolov, nategnjenih ramenskih mišic in občasnega prekomernega potenja. Ima tudi visok krvni tlak (170/110). Pri anamnezi pove, da je prebolel mumps, norice in angine. Doživel je tudi dve prometni nesreči in pri eni utrpel pretres možganov. Na iridiološkem pregledu so bili diagnosticirani zmanjšano delovanje ledvic, moteno delovanje nadledvičnih žlez, kronični gastritis in starostne spremembe vratnih vretenc. Občasno jemlje uspavalne tablete.
Za zgornji pritisk, ki pokaže delovanje živčnega sistema, je potrebna akupunktura, za odpravljanje posledic prometnih nesreč vedno pride v poštev osteopatija, za izboljšanje delovanja ledvic pa homeopatija.

5. Iz tega logično izhaja naslednji princip, in sicer, da mora biti zdravnik alternativne medicine UNIVERZALEN, oz. da mora obvladati nekaj metod zdravljenja ali imeti ob sebi še nekaj specialistov z drugih področij medicine.

 

6.  Zdravljenje traja od 3 – 4 mesece. Po tem času naslednje 3 – 4 leta pacientu ni potrebno jemati nobenih tablet ali hoditi na kakršnekoli procedure. Živeti mora svoje običajno življenje. Izjema je klasična homeopatija, pri kateri zdravniku ne uspe vedno takoj določiti t.i. homeopatski tip človeka. V vsakem primeru pa se zastavi vprašanje o usposobljenosti zdravnika, ki leta vleče z zdravljenjem in ko z zdravljenjem končno zaključi, se vsi stari simptomi ponovno pojavijo. Ali tak pristop sploh lahko imenujemo zdravljenje? Poudarjam, remisija (to je popolna odsotnost simptomov bolezni) mora trajati približno 3 – 4 leta. Šele po tem času se lahko zaradi novih provocirajočih dejavnikov začne pojavljati nova bolezen. V Sloveniji je na splošno zelo zanimivo razumevanje besede »pomagalo je«. Če povsod drugod beseda »pomagalo je« pomeni, da so praktično vsi simptomi izginili, v Sloveniji to lahko pomeni, da so se simptomi zmanjšali, niso pa povsem izginili. Primer:

Mojca, 46 let, Ljubljana, računovodja

Po pomoč prihaja zaradi izpuščajev po telesu, ki jo srbijo zlasti ponoči. Srbenje sproži predvsem mastna hrana. Uradna medicina tovrstne težave obravnava kot alergijo na hrano. Kaj je pokazal iridiološki pregled? Na šarenici so razvidne močnejše stare spremembe mikroflore v črevesju, občasne motnje v delovanju trebušne slinavke in nihanja želodčne kisline. Torej se hrana zaradi vseh sprememb v prebavnem traktu enostavno ne prebavlja, temveč vre in gnije, zaradi česar se pojavljajo izpuščaji po telesu.
Metode zdravljenja: za črevesno mikrofloro izopatija, za delovanje trebušne slinavke organska zdravila in za želodec homeopatija.
Seveda je v takšnem primeru treba narediti 3 do 4 kure zapored s kontrolo po metodi R. Volla.

 

7. Skladno s principom diagnostike in zdravljenja linije življenja od rojstva do smrti, se mora zdravnik potruditi in zbrisati vse sledi, ki so jih pustile ne do konca pozdravljene bolezni, sicer bo to le simptomatično zdravljenje in bolezen se bo kmalu spet začela oglašati. Na žalost ni veliko pacientov, ki  bi se odločili za tako temeljito, vendar dolgotrajno zdravljenje. Primer:

Marija, 65 let, Tolmin, upokojenka

Na pregled je prišla zaradi težav z nihanjem pritiska, napihnjenosti trebuha, tiščanja v prsnem košu, bolečin v sklepih, občasno bolečega uriniranja, bolečin v želodcu, zaprtosti, težav z nespečnostjo in izpuščajev po nogah.
V anamnezi se izkaže, da je prebolela mumps, škrlatinko in številne gnojne angine. Doživela je tudi padec na trtico, na smučanju si je zlomila nogo, v prometni nesreči je doživela nihajno poškodbo. Drugi dejavniki, ki uničujejo zdravje, so: deset let jemanja kontracepcijskih tablet, stresna služba, smrt moža in sestre. Že ta seznam je zadoščal za zelo slabo zdravje. Kako je bilo treba pacientko zdraviti? Izopatija za zdravljenje infekcij, osteopatija za poškodbe, homeopatija in akupunktura za zdravljenje posledic stresa. Posledic jemanja kontracepcije pa ni mogoče z ničimer pozdraviti. Tega je dovolj, življenjske zgodbe je konec. To je normalen konec nenormalnega odnosa do svojega zdravja. Kaj sploh želimo?

 

8.  Alternativna medicina ne more pozdraviti prav vsega. To se v prvi vrsti nanaša na akutno fazo bolezni. V glavnem so to le pravljice, če vam kdo govori, da se da z enim prijemom v osteopatiji ali kiropraktiki takoj pozdraviti zdravstveno težavo ali da je neko zelišče po enkratni uporabi odstranilo spremembe na koži – taki so le redki primeri. Vse akutne faze bolezni so predvsem domena uradne medicine. Upoštevaje to dejstvo, lahko v principu medicinsko fakulteto poimenujemo fakulteta za zdravljenje akutnih stanj, ker prav na tem področju uradna medicina dosega najboljše rezultate. Vse, kar sodi h kroničnim boleznim, se mora zdraviti samo z alternativno medicino. Kaj od kroničnih bolezni alternativna medicina ne more zdraviti? To so psihične bolezni, organske bolezni živčnega sistema in bolezni krvi.

 

9. Pred začetkom zdravljenja ima zdravnik alternativne medicine jasno predstavo o vzrokih bolezni in sestavljen konkretni plan zdravljenja. Natančneje povedano, zdravnik opredeli:

А)  organ, ki povzroča simptome ali

В)  karakter patološkega procesa v organu – funkcionalna motnja, vnetje ali destrukcija.

V naši medicini zdravnik vedno ve, kaj zdravi. Zato je tudi uspešnost alternativne medicine v večini primerov zdravljenja tako visoka. Primer:

Ema, 40 let, Medvode, učiteljica

Prihaja zaradi pojava izpuščajev po prstih na rokah, na golenici in ramenih. Izpuščaji jo srbijo zlasti ponoči. Pojavili so se pred petimi leti, potem ko je izgubila službo. Trenutno je v postopku ločitve. V uradni medicini so ji za njene težave predpisali mazila in antihistaminike, ki za kratek čas olajšajo srbenje. Pacientka vzroka, ki bi sprožil nastanek izpuščajev, ne more prepoznati: hrana, menstruacija, vremenske spremembe in stres relativno vplivajo na njeno kožo.
Na iridiološkem pregledu so bile ugotovljene motnje v delovanju trebušne slinavke, močnejši zunanji hemoroid, občasne ciste na jajčnikih in motnje v delovanju hormonskega sistema kot začetek menopavze. Iz vsega navedenega lahko predvidim naslednji načrt zdravljenja: osnovni vzrok izpuščajev je v živčnem sistemu, na to pa dodatno negativno vplivata še začetek menopavze in neprebavljena hrana zaradi disfunkcije trebušne slinavke. Živčni sistem in klimakterij zdravim z akupunkturo, trebušno slinavko s homeopatijo in morda po kontroli, ki bo čez dva meseca, tudi z izopatijo in konstitucionalnim homeopatskim zdravilom. Predvidevam, da bo zdravljenje trajalo približno 3 do 4 mesece, učinek pa bo 80-odstoten (negativne vplive ločitve je namreč težko takoj pozdraviti).

 

Če še enkrat na kratko pregledamo vse principe, je slika naslednja:

 

1. Organizem je celovit sistem, zato ne moremo izpostaviti nobenega od organov te celote.

2. Princip primarnosti vzroka in sekundarnosti simptomov

3. Princip multikondicionalnosti

4. Obvezna uporaba več metod zdravljenja

5. Univerzalnost zdravnika ( nikakor ne sme biti ozko specializiran! )

6. Zdravljenje traja 3-4 mesece z možno remisijo v času 3-4 let

7. Zdravljenje poteka skladno z diagnostičnimi podatki linije življenja

8. Alternativna medicina ne zdravi vseh bolezni

9. Jasno razumevanje vzrokov bolezni in konkreten plan zdravljenja, poleg tega poznavanje vzrokov za nastanek bolezni, upoštevaje bolezni sorodnikov, preteklih bolezni in bolezni, prisotnih v tem trenutku ter odgovarjajoče prognoziranje možnih bolezni v prihodnosti.

 

Razumevanje omenjen razlike nosi v sebi smisel celotne medicine. V uradni medicini obstajajo zadeve, ki so ostale presenetljivo povsem neobdelane oz. so pojmovane nepravilno.
To je tudi vir kardinalnih protislovij v pogledu na diagnostiko in zdravljenje v medicini kot celoti. Milijardni zneski se po nepotrebnem prelivajo v medicino in vlagajo v razvoj določenih medicinskih panog, ki tega ne potrebujejo, ker v bistvu družbi ne prinašajo koristi. Torej, v človeškem telesu lahko razvrstimo organe na glavne, ki vedno sodelujejo v vseh mehanizmih bolezni in so omenjani v vseh diagnozah – od njih je odvisno zdravstveno stanje človeka, ter na manj pomembne oz. take, ki sploh nimajo nobenega vpliva na razvoj bolezni. V nadaljevanju je za lažje razumevanje navedena preglednica pomembnosti posameznih organov, ki si jo lahko simbolično predstavljamo kot vsakodnevno jutranje zasedanje podjetja z nazivom ZDRAVJE.
Takoj na začetku vas opozarjam, da so splošno sprejeti pogledi v medicini in družbi glede tega, kateri organi igrajo ključno vlogo v razvoju bolezni, povsem drugačni od stališč alternativne medicine. Na primer, močno razširjeno je mnenje, da med obolenji prednjačijo srčno-žilne bolezni. Vsekakor so vodilne med upokojenci, ne pa tudi med populacijo v aktivnem obdobju. Res je tudi, da lahko človek zaradi tovrstne bolezni umre v petih minutah, vendar se to dogaja v večini primerov spet le pri starejših ljudeh. Vprašali boste: Kaj pa visok krvni tlak? Ta je zelo razširjen med ljudmi! Poudarjam, da alternativna medicina hipertonije ne šteje za bolezen, temveč jo razume kot sekundarni simptom stanja določenega notranjega organa, na primer, slabega delovanja ledvic. Za laične zdravilce igra izjemno pomembno vlogo debelo črevo. Sestavili so celo rek, da smrt čepi v debelem črevesu. Sliši se kar zabavno in v resnici tudi ni nič več kot to.              Zelo neprijetno mi je gledati ljudi, ki zapeljani s tovrstno propagando, hodijo na procedure spiranja debelega črevesa, ker mislijo, da s tem ohranjajo svoje zdravje.
Vsi moji zaključki temeljijo na analizi nekaj tisočih šarenic. Šarenica nikoli ne laže: če v telesu obstaja bolezen, obstaja tudi znak na šarenici, če znaka ni, tudi bolezni ni. V ogromni večini primerov se na šarenici kažejo patološke spremembe, nastale le v določenih organih in se istočasno ne pokažejo nikakršne spremembe v drugih organih, ki jih uradna medicina uvršča med pomembne za zdravje. Enake rezultate dobimo tudi glede na pokazatelje ELEKTROAKUPUNKTURA PO dr. R. VOLLu, kar še dodatno potrjuje pravilnost mojih zaključkov. Torej, glede na stopnjo pomembnosti za človekovo zdravje se organi delijo na naslednje skupine:
1. V PRVO SKUPINO sodijo najpomembnejši organi. Za medicino je absolutnega pomena hormonalni sistem z vsemi svojimi sestavnimi deli: hipotalamusom, hipofizo, ščitnico, nadledvičnimi žlezami in jajčniki. Veliko vlogo pri zagotavljanju hormonalnega zdravja imata tudi prostata in maternica. Ne morem razumeti, zakaj prištevajo prostato k urološko-genitalnemu sistemu in ne k hormonalnemu sistemu. Menda ne zato, ker vpliva na sečni mehur?! To je seveda velika neumnost. Dovolj je, da pogledamo, kaj se dogaja z moškim po operaciji na prostati: pojavi se impotenca, ugašajo duhovne in življenjske moči. V bistvu se tak moški spremeni v starčka. Seveda so težave z odvajanjem vode precej sitna zadeva, vendar še zdaleč niso primerljive z motnjami v hormonalnem sistemu. Omenil bi rad, da celo v hormonalnem sistemu obstaja določena hierarhija: hormonalni organi, ki se nahajajo niže v telesu, imajo vedno podrejen pomen. Določeno odstopanje sem opazil potem, ko sem pregledal ogromno število žensk in ugotovil, da niti pri eni hormonske spremembe niso povzročili jajčniki! Vedno so bili »krivi« više ležeči hormonalni organi, in sicer: os hipotalamus – hipofiza – in še posebno ščitnica. V bistvu je jasno, zakaj ima uradna medicina povsem drugačno predstavo o prioriteti hormonalnih organov, saj so metode diagnostike kar dobro izdelane, predvsem to velja za jajčnike, vendar pa so zato zelo slabo izdelane metode diagnostike više ležečih hormonalnih organov. Zadeve so zašle tako daleč, da pogosto celo pri neplodnosti izvajajo laparoskopijo (prerežejo trebušno votlino, da bi videli stanje jajčnikov), čeprav se vzrok za neplodnost skriva v jajčnikih le v skrajno majhnem številu primerov. Po drugi strani pa, tudi če so v hipotalamusu ali hipofizi najdene patološke spremembe, se jih ne da zdraviti, saj za bolezni teh organov ni nobenih zdravil. Zato se v uradni medicini lotevajo zdravljenja sekundarnih v bolezen vpletenih organov po preprostem principu: nekaj se je tudi tukaj pokazalo in morda bo zdravljenje obrnilo kaj na bolje. Prav v takih primerih lahko alternativna medicina ponudi neprecenljivo pomoč, ker združuje izjemno široke možnosti diagnosticiranja s številnimi metodami zdravljenja. Navedel bom nekaj primerov, ki bodo osvetlili izreden pomen hormonalnega sistema za človekovo zdravje:

1. Vrhunski športniki. Nobena skrivnost ni več, da vsi profesionalni športniki uporabljajo hormonalne preparate oz. anabolične steroide. Te snovi se nahajajo v moških spolnih hormonih, povečujejo moč in vzdržljivost. Povedano drugače, športnik, ki ima več spolnih hormonov ima več možnosti postati prvak. Pri moških, ki dolgotrajno jemljejo take hormonske pripravke, se razvijejo spremembe na notranjih organih, lahko se pojavi celo impotenca. Pri ženskah se začne spreminjati ženska hormonalna sfera, ki pogosto pripelje do neplodnosti. Te zadeve dobro poznam, ker sem tudi sam delal v profesionalnem športu. Hormoni lahko naredijo iz športnika olimpijskega zmagovalca!
2. Sprememba moškega v žensko. Vsi poznamo fenomen hermafrodizma. Več podatkov o tem je mogoče najti na svetovnem spletu.
3. Klimakterij pri ženskah. Ta naravni proces bom opisal kasneje. V svoji okolici lahko opazujete, kaj se dogaja z ženskami v času menopavze – v celoti se spremenijo.

Kateri organi, poleg hormonalnih, lahko povzročijo tako neverjetne spremembe v človeku? Bi to lahko bil želodec? Ali morda jetra? Ne, noben organ ne more povzročiti česa takega, le hormonalni sistem. Lahko bi rekli, da je hormonalni sistem generalni direktor človekovega zdravja! Tisti, ki ve, kako se ohranja zdrav hormonalni sistem, je redko bolan in dolgo živi. Zastavlja se še nekaj vprašanj: zakaj ima hormonalni sistem tako močan vpliv na človeka? Kaj vse je odvisno od hormonalnega sistema? Odgovor je zelo enostaven, če pogledate na večino simptomov in sindromov, so praktično vsi simptomi določenega hormonalnega organa.

 

Za dobro razumevanje je spodaj navedeni humoristični primer jutranjega sestanka podjetja “ZDRAVJE”:

Sestanek v podjetju

Vodstvo podjetja:

1. Hipotalamus- urejen, samozavesten gospod, ki zaseda pomembno funkcijo,
2. Okužbe – prebrisane temne osebnosti s sarkastičnim nasmeškom, ki blestijo v temi, se hihitajo in zvito manejo z rokami. Rade dopustujejo/počitnikujejo  v mandeljnih, ušesih in sinusih.
3. Hipofiza- prav tako samozavesten gospod, ki spoštuje svojega kolega Hipotalamusa. Elegantno oblečen, odišavljen z dragim francoskim parfumom, njegovo zapestje krasi dragocena  ura na prstancu pa se lesketa dragoceni prstan.
4. Nadledvični žlezi- dva brata, aktivna mlada poslovneža iz katerih kar kipi energija. V hlačah na zvonec in s kravatami, pred vsakim izmed njiju pa prenosni računalnik. Prava ženskarja.
5. Živčni sistem – suh živčen gospod z osornim pogledom. Nerazumljiv in zelo domišljav, poln frustracij.
6. Ledvice- miren plešast računovodja s kovčkom v roki. Živi mirno, družinsko življenje. Ima svojo hišo, soliden avto. Pravi družinski človek. Ukazuje podrejenim in je deležen splošnega spoštovanja v podjetju.
7. Ščitnica- postavna ženska v strogem poslovnem kostimu.  V rokah z dolgimi prsti drži mapo in pisalo, s katerim si nenehno dela zapiske. Med pisanjem zapiskov izteguje vrat in pozorno posluša. Na njenem obrazu se na vsake toliko časa  prikrade rdečica. Pogosto je melanholična in zatopljena v misli o domačih opravilih. Občasno je depresivna. Brez kakršnih koli zadržkov se rada pridruži lepemu gospodu ob kozarčku likerja. Vestna in velikokrat si želi nekaj, za kar še sama ne ve kaj.

 

Uradniki:

 

1. Želodec – suh, zgrbljen možicelj s kislim nasmeškom
2. Dvanajsternik – zloben, zahrbtni in agresivni tip, ki z ničemer ni zadovoljen. Gre preko vseh trupel, da bi dosegel svoje. Težko prenaša avtoriteto.(težko prenaša,da mu kdo ukazuje)
3. Žolčnik – ves nezadovoljen, z mrkim nasmehom sedi na stolu in vrti svinčnik v rokah. Na obrazu mu piše: vi kar govorite…jaz  od vseh najbolje vem kaj narediti! Bo že prišel moj čas in vam že pokažem!
4. Vranica- okrogla ženica z zadovoljnim obrazom. Upravnica, ki dobro ve, da brez nje nikakor ne bi šlo, saj ima najdaljši delovni staž in pozna vse skrivnosti podjetja.( И знает все ходы и выходы.)
5. Jetra – stari pijanček z neurejeno pričesko in zabuhlim obrazom, ki priča še o včerajšnjem popivanju. Strašansko ga muči zgaga in neučakano gleda na uro…v glavi pa samo ena misel: le kdaj bo konec sestanka, da lahko čim prej pogasi žejo z vrčkom piva ali dvema. Nemarno je oblečen iz žepa pa mu visi škatlica cigaret.
6. Debelo črevo- neopazna, brezbarvna osebnost blizu 40 let. Postrani zavezana kravata in zamazan ovratnik. Nosi odslužen suknjič, ki je bil priča že marsičemu, čevlji pa imajo  že kar močno obrabljene pete (podplate).  V laseh prhljaj. Priliznjenec, doma pa tiran. Glavno domače opravilo- poležavanje na kavču. Nenehno ga napenja in ko spusti pline, se naskrivaj ozira, da ga ni kdo slišal.
7. Prostata- starejši, plešast gospod. V njegovih očeh se vidi žalost, v mislih pa pretekle lovorike, ki jih je nizal med osvajanjem žensk. Nekoliko sključen in izgubljen. Vidno je,  da ga bolijo sklepi.
8. Pljuča- astmatik  na obrazu katerega je razvidna bolečina. Nenehno smrkanje in brisanje nosu. Na mizi pred njim pa sprej za astmo. (pršilnik)Na splošno dober človek.
9. Maternica- okrogla gospa v krilu. S temnimi madeži na obrazu in z utrujenim izrazom, ki razkriva njene misli: ko bi se vsaj sestanek hitro končal, da bi se lahko čim prej udobno namestila in ulegla v domači fotelj.
10. Jajčniki – mlada, zadirčna deklina v hlačah, ki ni poročena in se tudi nima namena poročiti. No ja, če bi k njej pristopil kakšen simpatičen bankir…zakaj pa ne? Na delu se ravno ne pretegne, glavno delo, ki ga opravlja stoodstotno je kajenje na strehi in klepetanju o novih modnih smernicah. Ne mara vseh, v njene misli pa zahaja princ na belem konju.
11. Za zaprtimi vrati sestanka pa se gnetejo ostali uslužbenci firme – mehur, trebušna slinavka, mlečne žleze, zobje, sklepi, hrbtenica in danka.  Ostalih malenkosti, kot so: lasje, koža in nohti pa se niti ne bo omenjalo.

Zato upravičeno zavzema prvo mesto tista vrsta medicine, ki zmore bolezen pravočasno diagnosticirati in jo učinkovito zdraviti. Primer:

Ana, 48 let, Domžale, ekonomski tehnik

Na pregled je prišla zaradi bolečin v zapestjih in prstov na rokah, ki so se prvič začele pred tremi leti. Občasno jo boli tudi ramenski sklep. Revmatolog ji je predpisal protibolečinske tablete. Opravila je tudi fizioterapijo, a učinka ni bilo. Na šarenici sem ji diagnosticiral hiperfunkcijo ščitnice in hipofize. V njenem primeru gre za sklepno obliko klimakterija. Primaren vzrok težav je v hormonskem sistemu, bolečine v sklepih pa so sekundarne.

2. Na drugem mestu po pomembnosti je živčni sistem. Na tem področju so stvari precej zmešane. Živčni sistem ima dvojni način delovanja:
a.  Živčni sistem kot primarni faktor, ki izzove bolezen, pri čemer se njegov vpliv širi samo na tako imenovane psihosomatske organe, kot na primer, na dvanajstnik. Mislim, da ni potrebe, da bi našteval te organe, saj jih pozna vsak zdravnik. Še enkrat bi želel poudariti, da ne reagirajo vsi notranji organi na stres. Zato tudi močno razširjeno mnenje, da je živčni sistem kriv za vse bolezni, ne temelji na realnih dejstvih.
b.  Živčni sistem kot provocirajoči faktor. V taki situaciji že obstoja predispozicija za bolezen, občasno se ta tudi manifestira, kar pomeni, da je že prisotna nekje v organizmu in se aktivira pri določenih pogojih. Vsak nov stres samo ponovno izzove simptome. Zato se je izoblikovalo nepravilno mnenje, da psihična napetost povzroči pojav simptomov. Dejstvo, da je veliko ljudi, ki stalno doživljajo številne strese, vendar kljub temu ne obolevajo, pa ostaja prezrto. Gre za to, da se spremembe počasi kopičijo neodvisno od živčnega sistema. Ta odigra le vlogo sprožilca bolezni.
Vem, da se veliko ljudi v tem ne bo strinjalo z menoj. Želel bi jih vprašati: se klimakterij razvije zaradi stresa, povzroči nastanek tumorja na prostati živčni sistem? Naštel bi lahko še veliko bolezni, katerih nastanek ni povezan z živčnim sistemom.       Zanimivo se mi zdi, zato omenjam ponovno zelo pomembno značilnost sodobnih zdravnikov, predvsem evropskih, namreč, da ne znajo diagnosticirati nevroze. Pogosto se dogaja, da je moj pacient nejeverno začuden, ko mu diagnosticiram  nevrozo. Ljudje si predstavljajo, da je nevrotičen človek razdražljiv ali da začne kričati za vsako malenkost. Zadeva ni tako preprosta. Primer:

Igor, 44 let, Kranj, komercialist

Po pomoč je prišel zaradi ponavljajočih se bolečin v želodcu, napenjanja in zgage. Pogosto so mu predpisovali antibiotike za Helicobacter pylori, vendar pravega učinka ni bilo. Krvni pritisk se mu občasno zviša do 170, ponoči ne more spati, ker razmišlja o službenih problemih, zato se zjutraj zbuja utrujen. V alternativni medicini na težave z želodcem vpliva živčni sistem, torej je živčni sistem primaren vzrok bolezni, bolečine v želodcu pa sekundarne.

3. Na tretjem mestu po pomenu je urogenitalni sistem. Konkretneje, gre za ledvice. Ledvice so izjemno pomemben organ in po drugi strani jih uradna medicina tudi izjemno težko zdravi, saj so točne metode diagnostike in zdravljenja precej relativne. Vztrajam na tej svoji trditvi, ker se obolelost ledvic zelo pogosto ne pokaže v izvidih urološke preiskave. Tisti, ki bi mi v tem oporekal, zagotovo ni klinicist, ki vsak dan pregleda vrsto pacientov. Neredko se zgodi, da bolnik prinese zdravniku izvide s pokazatelji v okviru norme, čeprav ima stalne bolečine v ledvicah. Dovolj bo, če navedem žalosten primer sečnega mehurja pri ženskah, kjer izvidi pokažejo povečane levkocite šele takrat, ko nastopi akutna faza vnetja, če pa gre za kronično vnetje, izvidi, praviloma, ničesar ne pokažejo. Ledvice so zelo občutljiv organ in reagirajo praktično na vsako infekcijo v organizmu. Spremembe se začno dogajati v ledvicah že dolgo pred pojavom simptomov. Zgodi se lahko, da se simptomi sploh ne pojavijo in ledvice samo »tiho umirajo«. Nekega dne pa nastopi trenutek, ko vas postavijo pred dejstvo, da boste morali hoditi na dializo. Tudi v teh primerih alternativna medicina ponuja neprecenljivo pomoč, ker lahko pravočasno diagnosticira funkcionalno stanje ledvic in kar je še pomembnejše – zmore odpraviti vsakršne degenerativne spremembe. Pomembno je le, da pravočasno pristopimo k zdravljenju.
Kateri organi so odvisni od delovanja ledvic? To so: oči, ušesa, kosti in sklepi, delno seksualna moč, da ne omenjam sekundarnih simptomov, kot so zvišan ali znižan krvni tlak. Primer:

Matjaž, 38 let, Ljubljana, elektroinštalater

Pred enim letom so se mu začele pojavljati bolečine v kolenih. Poškodovan ni bil, tudi preiskave na borelijo so bile negativne. V otroštvu je prebolel številne gnojne angine. Na šarenici je razvidno, da je imel v preteklosti pogosta vnetja ledvic, kar je povzročilo motnje v njihovem delovanju. Pri njem je primaren vzrok nastanka bolezni v ledvicah, bolečine v kolenih pa so sekundarne.

Lahko rečemo, da našteti sistemi organizma človeka (hormonalni, živčni in urogenitalni organi) določajo stanje njegovega zdravja. Izzovejo tudi večino bolezni. Od tod sledi, da je vzdrževanje teh organov v dobrem funkcionalnem stanju temelj zdravja.
Preidimo še k drugim organom, ki tudi pogosto obolevajo. Zanimivo je, da pri tem nimajo večjega vpliva na zdravstveno stanje človeka. Poimenoval sem jih ORGANI DRUGE SKUPINE. Na določeni stopnji razvoja bolezni začno delovati patološko na druge organe. V nadaljevanju našteti organi so razvrščeni glede na pogostost patoloških sprememb, ki sem jo opazil v praksi:

1. Želodec in dvanajstnik. Na patološke spremembe v teh dveh organih naletite pri vsakem drugem, tretjem človeku. Celo pri otrocih se že lahko razvije rana na dvanajstniku. V Sloveniji je to skoraj nacionalna bolezen! Alternativna in uradna medicina imata kardinalno različen pogled na patogenezo teh bolezni, o čemer bom pisal v posebnih poglavjih v nadaljevanju. Osnovni vzrok za njihov nastanek je tako v sedanjem času kot 300 let nazaj enak – to je psihoemocionalni stres. Situacija se vse bolj slabša zaradi rastoče in neprekinjene ekonomske krize. V bistvu bi bilo potrebno po celi državi organizirati široko mrežo kvalificiranih psihologov, saj so se psihosomatska obolenja povzpela že na prvo mesto. Nevroze, za katerimi v tem času trpi praktično vsak človek, povzročajo številna najrazličnejša obolenja. Uradna medicina pušča osnovni problem (nevroze) ob strani. Ponavljam, da bi diagnosticirali nevrozo, ni potrebno imeti nobene medicinske aparature!

 

1. Organi ОRL. To področje je povsem po krivici zanemarjeno s strani uradne medicine. V bistvu so bolezni organov otorinolaringološkega sistema »sivi kardinali« zdravja. Stalna mikrointoksikacija (zastrupljanje na mikro ravni), ki jo povzročajo ne do konca pozdravljeni mandlji, ušesa, zobje in sinusi, zastruplja vse okoliške organe. Podobno je kot pri onesnaženemu okolju, ki ga moramo stalno čistiti. Za to obstaja čudovita možnost v obliki kavlificirano izvedene ELEKTROAKUPUNKTURE PO dr. R. VOLLu. Navedel bom samo en šolski primer: poglejmo si stalno intoksikacijo organizma iz mandljev. Kot vsaka bakterijska infekcija ima streptokokna infekcija še posebno »rada«  hipofizo, ščitnico, srce, sklepe in ledvice. Ogrozi lahko v bistvu katerikoli organ. Uradna medicina v takem primeru predpiše antibiotik, pri ponovitvi ponovno antibiotik, nato spet antibiotik in tako do neskončnosti, ne glede na vse posledice, kot so poškodba črevesne mikroflore, motnje v delovanju jeter, ki lahko pripelje do spremembe krvne slike. Ne smemo pozabiti, da vsaka infekcija povzroča mikrostrukturne spremembe v določenih organih. Če je infekcija virusna, so njene posledice lahko še težje, saj medicina ne ponuja učinkovitih zdravil proti virusom. Poleg tega moramo upoštevati še dejstvo, da tudi po odstranitvi mandljev, infekcija ostaja skrita v žepkih ne mestu, kjer so prej bili mandlji in nadaljuje z zastrupljanjem organizma, nahaja se tudi v drugih okuženih mandljih, iz katerih se širijo v okolico mikrobi in njihovi toksini. V bistvu bi morali za otolaringološke organe skrbeti enako kot za zobe in jih čistiti vsak dan.

3. Področje možganov. Podatki iridodiagnostike kažejo, da se v možganih vedno dogajajo spremembe. Te spremembe nam govorijo o naslednjem:

a. da v možganih obstajajo trombozni zametki
b. da se je lokalno spremenila cirkulacija krvi, kar se kaže v obliki spazem možganskih žilic
c. da v možganih obstajajo ciste
č. da v možganih obstajajo tumorji
d. da je prišlo do določenih sprememb v psihi in celo o psihičnih nagnjenjih.

4. Prostata in maternica

Prostata oz. maternica sta podvržena spremembam praktično pri vsakem moškem oz. ženski, in sicer v naslednjih oblikah:

1. akutna vnetja
2. kronična vnetja počasnega razvoja
3. tumor na prostati ali miom v maternici
4. rak prostate oz. rak maternice.

Nekaj več besed bom namenil prostati, saj je uradna medicina našla metodo za zdravljenje maternice – preprosto jo odstranijo, kar pri ženski vedno potegne za seboj tudi določene posledice. Posledice odstranitve prostate so precej težje. Ta organ je zelo pomemben za zdravje moškega. Vendar, na žalost, noben moški ne bo začel pravočasno skrbeti za to svoje »drugo srce«. NIKOLI! V nobeni državi. Za to obstaja vrsta vzrokov, o katerih bom pisal kasneje. Prostata deluje na psiho, potenco, sklepe, ledvica, krvni tlak, srce, hormonalni sistem (v obliki povratne povezave) in še na marsikaj drugega, o čemer ni uradni medicini nič znanega. Organi, ki sem jih naštel, so sekundarni in bolezni se v njih pojavljajo zaradi sprememb v glavnih organih.

Zagotovo set opazili, da nisem ničesar napisal o široko populariziranem pomenu debelega črevesa, ki ga intenzivno širijo razni zdravilci, prav tako ne o pomenu jeter in srca. Seveda lahko človek v hipu umre zaradi srca. Na tem mestu obravnavam kronične bolezni vseh starostnih skupin prebivalstva, torej se nanašam na 80 procentov vseh bolezni, ki pestijo ljudi. Srčna obolenja so značilna največ za starejšo generacijo in še to večinoma za njen moški del. Nenavadno je, da je prav na ta, relativno majhen del prebivalstva, usmerjen precejšnji delež finančnih sredstev, namenjenih medicini. Zato pa zmanjkuje denarja za diagnostiko in zdravljenje najbolj razširjenih bolezni. Ali ne bi bilo bolj smotrno večji del tega denarja nameniti, na primer, za zdravljenje virusnih obolenj, navadnih bolečin v križu ali, recimo, nespečnosti?

ORGANI TRETJE SKUPINE so organi, katerih znaki so zelo pogosto vidni na šarenici, čeprav ne nosijo samostojnega pomena: žolčnik, pljuča, danka in sečni mehur. Bolezni vznikajo v teh organih vedno sekundarno!
Skelet in sklepi s starostjo obolevajo pogosteje, vendar tudi te bolezni ne nosijo samostojnega pomena. Skoraj v 70 procentih so to le sekundarne reakcije, ki jih prožijo notranji organi.

ORGANI ČETRTE SKUPINE so organi, ki praktično nikoli ne puščajo znakov na šarenici. Sem sodijo: srce, jetra, požiralnik, tenko črevo in trebušna slinavka.
Iz vsega, kar sem napisal, izhaja vprašanje, ki je zelo pomembno za delovanje alternativne medicine in vsakodnevno obravnavo pacientov –  kaj moramo zdraviti. Zdraviti moramo funkcionalne motnje in vnetja notranjih organov.
Uradna medicina ima svoj nabor metod diagnosticiranja, s katerimi lahko ugotovijo spremembe v organizmu: tumorje, ciste, kamne, miome, anevrizme ipd. Praktično lahko vse metode uradne medicine diagnosticirajo, grobo rečeno, le tisto, kar raste (pridobiva volumen) v organu. Vse, kar sem omenil, se nanaša zgolj na diagnostiko in zdravljenje kroničnih bolezni. Nikakor pa ne velja za medicino akutnih stanj, kjer deluje uradna medicina na vzorno visoki ravni. Za večjo preglednost in razumevanje vsega, kar sem napisal, dodajam dve preprosti tabeli z navedbo primarnih in sekundarnih vzrokov za nastanek bolezni, najprej s stališča uradne medicine in v sosednjem stolpcu alternativne medicine. Prva tabela prikazuje pomen organov, druga pa najpogostejše  diagnoze.

Tabela 1.

Organ	Uradna medicina	Alternativna medicina
Požiralnik	primarni	sekundarni
Želodec	primarni	sekundarni
Dvanajstnik	primarni	sekundarni
Tanko črevo	primarni	sekundarni
Debelo črevo	primarni	sekundarni ali primarni
Črevo sigma	primarni	primarni
Danka	primarni	sekundarni ali primarni
Žolčnik	primarni	sekundarni
Jetra	primarni	sekundarni
Trebušna slinavka	primarni	sekundarni
Pljuča	primarni	primarni ali sekundarni
Sapnik	primarni	primarni ali sekundarni
Ledvice	primarni	sekundarni
Nadledvična žleza	primarni	sekundarni
Maternica	primarni	sekundarni
Prostata	primarni	sekundarni
Sečni mehur	primarni	sekundarni
Jajčniki	primarni	sekundarni
Danka	primarni	sekundarni
Ščitnica	primarni	sekundarni
Hipofiza	primarni	sekundarni
Ušesa	primarni	primarni
Mandlji	primarni	primarni
Kosti	primarni	sekundarni
Sklepi	primarni	sekundarni
Kri	primarni	primarni ali sekundarni

Tabela 2.

Bolezen	Uradna medicina	Alternativna medicina
Gastritis	primarni	sekundarni
Rana na želodcu oz. dvanajstniku	primarni	sekundarni
Vnetje debelega črevesa	primarni	primarni ali sekundarni
Hemoroidi	primarni	primarni ali sekundarni
Vnetje žolčnika	primarni	sekundarni
Kamni v žolčniku	primarni	sekundarni
Vnetje trebušne slinavke	primarni	sekundarni
Pljučnica	primarni	primarni
Bronhitis	primarni	primarni
Bronhialna astma	primarni	sekundarni
Alergija	primarni	sekundarni
Vnetje srčne mišice	primarni	sekundarni
Išemična bolezen srca	primarni	sekundarni
Visok krvni tlak	primarni	sekundarni
Nizek krvni tlak	primarni	sekundarni
Srčna aritmija	primarni	primarni ali sekundarni
Vnetje ledvičnih čašic	primarni	sekundarni ali primarni
Vnetje ledvičnega tkiva	primarni	sekundarni ali primarni
Ledvične bolezni	primarni	sekundarni
Kamni v ledvicah	primarni	sekundarni
Vnetje mehurja	primarni	sekundarni
Sladkorna bolezen	primarni ali sekundarni	sekundarni
Vnetje prostate	primarni	sekundarni
Povečanje prostate	primarni	sekundarni
Vnetje jajčnikov	primarni	sekundarni
Ciste na jajčnikih	primarni	sekundarni
Vnetje maternice	primarni	sekundarni
Mioma maternice	primarni	sekundarni
Vnetje ščitnice	primarni	sekundarni
Motnje v delovanju hormonskega sistema	primarni	sekundarni
Nevroze	primarni	sekundarni
Vnetje ušes	primarni	primarni
Vnetje mandljev	primarni	primarni
Vnetje sinusov	primarni	primarni
Kožne bolezni	primarni	sekundarni
Bolečine v hrbtenici	primarni	primarni ali sekundarni
Bolečine v sklepih	primarni	sekundarni
Bolečine v kosteh	primarni	sekundarni
Vnetje dojk	primarni	sekundarni
Zatrdline v dojkah	primarni	sekundarni
Bolezni oči	primarni	primarni ali sekundarni

/ptr

td valign=”top” width=”234″/td

Da bi lahko pojasnili kako alternativna medicina deluje, se bom še enkrat dotaknil osnovne opredelitve pojmov, ki  jih med seboj potrebno razlikovati.

1. Uradna medicina je tista medicina, ki uporablja uradne metode diagnosticiranja in zdravljenja (kot so naprimer operacije in farmacevtska zdravila)
2. Alternativna medicina pa  uporablja metode diagnosticiranja in zdravljenja, ki niso uporabljeni v uradni medicini (kot so naprimer iridodiagnostika, homeopatija, itd.)
3. Zdravilstvo je ljudska medicina določenih držav ( zelišča, masaže in podobno).

Metode uradne in alternativne medicine so zakonsko podprte in se uporabljajo v skoraj vseh državah sveta. Pri kitajski, indijski in tibetanski medicini gre za medicino prav teh določenih držav. Izjema je le kitajska medicina, veje katere se uporabljajo, kot sestavni del nekaterih metod. Z alternativno medicino se lahko ukvarja LE zdravnik, z  zdravilstvom  (oziroma ljudsko medicino) pa se lahko ukvarja kdorkoli. Na žalost pa to ne drži v marsikaterih državah. Prepogosto se dogaja, da se z alternativno medicino, kjer je potrebna ustrezna strokovna izobrazba in izkušnje, ukvarja vse več nekvalificiranih ljudi, ki so preprosto rečeno goljufi. To je eden izmed glavnih razlogov za diskreditacijo alternativne medicine. Zatorej povsem razumem nekatere izmed mojih kolegov zdravnikov iz uradne medicine, ki ne verjamejo oziroma ne zaupajo alternativni medicini.  Njihovo nezaupanje je povsem upravičljivo, le zakaj bi namreč verjeli in zaupali nekomu, ki ne pozna niti osnov medicine.
Prvi primer:
Sabina, 49 let, prodajalka. Na pregledu potoži nad sledečimi težavami:
Prekomerno oblivanje vročine, predvsem ponoči; aritmija srca, pulz narasel do 120, potrebno je bilo celo klicati prvo pomoč; ravnodušnost in apatičnost; nenehna utrujenost.
Tipični simptomi za menopavzo. Pacientka je pred obiskom pri meni obiskala zdravilce, ki so naredili bioresonančno diagnostiko hormonov! Potem so petnajstkrat naredili bioresonančno zdravljenje. Bioresonančno zdravljenje menopavze!!!? Seveda, da ni nič pomagalo. Sedaj pa pacientka sedi pred menoj: vsa brezvoljna, utrujena in razočarana nad  alternativno medicino. Oprostite vendar, kdo pa pravi, da je to, kamor je hodila pacientka, kakorkoli povezano z alternativno medicino Bioresonančna  metoda kot metoda ne  more diagnosticirati kako delujejo hormoni. Ta metoda ne more zdraviti klimakterij.  V tem primeru zdravilci niso razumeli kaj zdravijo in so preprosto »cuzali« denar iz pacientke.

Drugi primer:
Še bolj nezaslišan primer 8 letne deklice, ki jo bolijo sklepi že 3 leta. Po rojstvu se je pričel atopični dermatitis. To je bolezen, ki poteka na štirih organih istočasno:  koži, pljučih, nosu in na debelem črevesu. S časoma se tej skupini pridruži še hormonski sitem. Mati deklice je rekla, da so hčerko pozdravili vseh alergij! Po mojem podrobnejšemu vprašanju ali so izginili vsi simptomi pa mi odgovori: »Ne, še vedno se duši«.  Seveda so jo zdravili s pomočjo bioresonančne terapije.
Pri mojem pregledu šarenice se je pokazalo, da pri deklici slabo delujejo skoraj vsi hormonski organi – hipotalamus, hipofiza, ščitnica. Po karakteristikam znakov na šarenici deklice je bilo sklepati, da patologija hormonskega sistema izvira iz matere. Mati je  po 15 letnem jemanju kontracepcijskih tablet, rodila pri 37 letih. Nič čudnega, da se potem pri otroku na šarenici kažejo podedovano slabo delovanje hipotalamusa, hipofize in ščitnice. Vse to je pripeljalo do  atopičnega dermatitisa. V tem primeru je potrebno zdraviti hormonski sistem, če je to sploh še možno. Namesto tega zdravijo neobstoječo alergijo. Očitno je, da gre tu za prevaro, laganje in hinavstvo.

Tretji primer:
Majda 60 let, upokojenka iz Kranja. Na pregledu  je potožila nad sledečimi težavami: šumenje v ušesih, utrujenost, razdraženost, glavoboli, vrtoglavica, bojazni in bolečine v mišicah. Šarenica in EAV ne prikažeta nikakršnih resnih organskih patalogij. Zdravili so jo na naslednje načine: osteopatija, masaža stopal in seveda, bioresonančna terapija. Glavno stvar, ki so se jo pozabili vprašati pa je kaj je sploh pripeljalo do takšnih simptomov. Kaj se pa lahko sploh pričakuje od ljudi, ki z medicini nimajo nič skupnega!  Ženska je imela v otroštvu težko situacijo v družini, živela je z očimom, nikoli ni bila poročena, nima otrok in v kratkem času ji je umrlo šest družinskih članov. Poleg tega pa se pacientka pritožuje nad zdravstvenimi težavami, ki so značilne za nevrotike, katere je potrebno zdraviti na ustrezen način. In oprostite, kako nam bo v tem primeru pomagala osteopatija in bioresonančna terapija? Spet imamo primer nerazumevanja, kaj se v resnici dogaja s pacientom.

Tako alternativna medicina funkcionira na isti način kot uradna medicina.

1. Najprej postavitev diagnoze in zatem
2. zdravljenje

Srečal sem se namreč z raznimi članki, kjer je napisano, da alternativna medicina deluje brez kakršnegakoli diagnosticiranja. In dragi moji, kaj naj bi po tej trditvi potem sploh zdravili!?
Recimo v primeru, ko imamo pacienta z zaprtjem, kar takoj sklepamo, da gre za bolezen črevesja. In vse zdravimo po zlatem principu »vse bolezni povzročajo živci«… Takšen pristop me spominja na ugibanje na slepo!
Lahko rečem, da je v alternativni medicini  pri 90% primerov možno postaviti konkretno diagnozo.  Priznati je treba, da velikokrat diagnoze ne bodo ustrezale nobeni klasifikaciji bolezni, vendar diagnoza bo postavljena tako na podlagi lokalizacije pataloškega procesa, kot tudi na podlagi procesov, ki se dogajajo na določenem mestu. Zdravljenje brez poznavanja konkretnih vzrokov pripelje k temu, da se zdravi le sekundarni pojav bolezni, ne pa njenega prvotnega vzroka. Pride lahko do kratkotrajnega izboljšanja stanja, vendar se bolezen kaj kmalu ponovi. Roko na srce, nekatere izmed metod alternativne medicine na žalost uporabljajo tudi tak pristop. O tem bo govora nekoliko kasneje.
Za nas je zdaj pomembno le to, da je diagnoza v alternativni medicini v večini primerov drugačna kot v uradni medicini! Gre za isti organ, iste patofiziološke procese, vendar za čisto drugačno diagnozo. Pojasnilo napisanega boste našli v poglavjih, ki sledijo.
V alternativni medicini obstajajo naslednja načela diagnosticiranja:

1. Natančna analiza kliničnih simptomov, ki jih kaže pacient. V to analizo so lahko vključeni elementi homeopatije in EAV (elektroakupunktura po R. Voll)
2. Na podlagi analiziranih podatkov se prične diferencialna diagnostika.

Ali gre za psihosomatsko ali za somatsko bolezen? Od tega je namreč odvisno celotno nadaljnje zdravljenje.
Metode zdravljenja somatskih in psihosomatskih stanj si povsem razlikujejo. Ta postopek lahko opravi le zdravnik z ustrezno izobrazbo in z bogato klinično prakso, kar pomeni, da je že moral delati v uradni medici. Obvezno je  potrebno poznati simptome vseh bolezni in vedeti na kaj se navezujejo. Poleg kliničnih izkušenj je tu potrebno tudi znanje o zmožnostih metod uradne medicine in alternativne medicine.
Naprimer, v primeru očitnega vnetja organa vedno predpisovati ultrazvok. Ultrazvok nikoli ne prikaže samega vnetja. Zakaj bi potem pacienta naročali na ultrazvok, če zdravnik ve, da gre za vnetje. Rezultate, ki jih pridobijo s pomočjo ultrazvoka, taki zdravniki uporabljajo celo za osnovni diagnostični kriterij!
V vsakem primeru je tu  potrebno imeti tudi analitičen način razmišljanja, brez katerega v medicini nimaš kaj početi.
Menim, da je v medicini napačen način diagnosticiranja bolezni in sicer, da vsaka številka predstavlja svojo diagnozo. Zato ne potrebuješ dokončane medicinske izobrazbe. Na žalost so se ljudje že navadili takšnega razmišljanja.
Pogosto se ljudje bojijo postavljenih analiz, ki odstopajo od tako imenovanih (klasičnih) norm in ne razumejo, da ta odstopanja ne pomenijo nič hujšega. V 90% primerov diagnozo lahko postavimo samo na podlagi analize simptomov pacienta. Ali z drugimi besedami: »Opazil, analiziral, pravilno sklepal«
V uradni medicini uporabljajo laboratorijske preiskave vzorcev in medicinsko opremo, pri tem pa pogosto preskočijo fazo analize simptomov, kot da gre že od samega začetka za somatsko bolezen. Seveda, takšen postopek pripelje do velikih napak in do nepotrebnih obiskov poliklinike. Pacient se pritožuje, težava pa ni vidna. Kako pa se sploh lahko psihosomatske bolezni pokažejo pri preiskavah vzorcev z laboratorijskimi preiskavami! Duševnega stanja z laboratorijskimi preiskavami namreč nikakor ni mogoče izmeriti!
Včasih  se ukvarjam s preprosto, praktično in ne zavajajočo statistiko. V statistiko zajamem prvih 100 pacientov, ki pridejo k meni na pregled. Statistika je pokazala, da v sedanjem gospodarsko kriznem času, skoraj 90% vseh pritožb  izvira iz psihosomatskega stanja. Algoritem diagnosticiranja psihosomatskih bolezni bo kasneje obrazložen v posebej temu namenjenemu poglavju.

Kot zdravnik ne moram razumeti, zakaj se povsod zanemarja vlogo faze klinične analize simptomov in se preide direktno k preiskavam.
Analiza simptomov  je prisotna tako v alternativni medicini, kot tudi v uradni medicini, kar ju medsebojno povezuje. Nadaljevanje, ki sledi temu postopku, pa se v omenjenih dveh medicinah  povsem razlikuje. Predpostavljamo, da smo prišli do ugotovitve, da gre  za  somatsko (organsko) bolezen. Potem je potrebno namreč ugotoviti  ali gre za vnetje ali degeneracijo.
In če smo ugotovili, da gre za somatsko bolezen, se pri alternativni medicini poslužujemo metod refleksologije, da ugotovimo značaj bolezni – motnje v delovanju, vnetja, degenerativni procesi. Motnje v delovanju in vnetja zdravimo samo z metodami alternativne medicine. Paciente s simptomi degenerativnih procesov pošljemo v uradno medicino. Metod refleksologije je kar nekaj:

1. Iridodiagnostika
2. Aurikulo-diagnostika oziroma diagnostika preko ušesnega mešička
3. Elektroakupunktura po Vollu (EAV)
4. Preprostejše metode diagnostike: preko jezika, preko stopala, preko nosu in podobno. Te preprostejše metode so manj informativne in daje le nekakšno okvirno  in ne vedno pravilno sliko stanja organov.

br /

Na samem začetku bi pozornost namenil obrazložitvi pojma alternativna medicina in pojasnilu zakaj sem se pravzaprav odločil za takšen naslov učbenika.
Obstajajo različne interpretacije alternativne medicine. Vsak medij lahko namreč alternativno medicino interpretira drugače.  Samo bistvo ostaja enako, gre le za drugo medicino z drugačnimi pristopi diagnosticiranja in zdravljenja.
Alternativna medicina obstaja že tisočletja in vsi poskusi, da bi zmanjšali njen ugled niso dosegli svojega namena.
Najmanj 50% prebivalstva v vseh državah se poslužuje alternativne medicine, sama pa predstavlja fenomen, ki se bistveno razlikuje od uradne medicine.
Poudarjam, da je alternativna medicina medicina v polnem pomenu te besede. In prav te medicine se poslužuje na tisoče ljudi po celem svetu.
V zadnjem času poskušajo vpeljati termin konvencionalne medicine, ki naj bi združevala obe zgoraj omenjeni medicini v eno skupno. Sam cilj in namen takšne združitve je dober in lahko bi celo rekli plemenit. Dolgo časa sem tudi sam podpiral to idejo, šele nazadnje pa sem prišel do zaključka, da takšna združitev praktično ni mogoča. Predvsem zaradi neugodnosti, ki bi jih nekaterim prinesla v političnem, gospodarskem in socialnem smislu.
Že samo, če pogledamo, da je v mnogih državah dovoljeno, da se z medicino ukvarja vse več t.i. šarlatanov, ki nimajo nikakršne ustrezne medicinske izobrazbe! Oprostite vendar, kako se lahko takšen samozvanec ukvarja z medicino!  Kako lahko sploh temu rečemo medicina! Seveda potem uradna medicina noče sodelovati s tako šarlatansko medicino.
Tako sem postopoma prišel do spoznanja, da združitev obeh medicin ni možna. Iz tega lahko povzamem, da je logično poimenovanje alternativne medicine.
Samo poimenovanje povsem točno odraža samo bistvo »tega dogajanja«, in sicer: druga medicina. Prav tako pa so se tudi ljudje že navadili takšnega poimenovanja in zatorej ne bomo spreminjali ničesar. Ta izraz bom sam uporabljal skozi celoten učbenik.
Sam problem razumem v širšem smislu: na eni strani imamo uradno medicino, ki je zaradi različnih razlogov postala uradna, na drugi strani pa imamo  klasična medicino, ki je prisotna že več tisočletij. Naj spomnim kaj sama beseda klasika pomeni. To je nekaj, kar že  tisočletja ne izgublja svojega pomena.  Človeštvo že tisočletja uporablja zelišča, akupunkturne igle, masaže, diagnosticiranje preko šarenice in jezika in prav nič od naštetega ni izgubilo svoje vrednosti. V mnogih vidikih diagnosticiranja in zdravljenja precej prekaša uradno medicino. Naša medicina živi še danes, prav zaradi njene uspešnosti, ki jo dokazuje že tisočletja.  Če ne bi bila učinkovita, že zdavnaj ne bi več obstajala. Se strinjate?
V tej knjigi opisujem lastne izkušnje dela  zdravnika alternativne medicine, ki sem jih pridobil v 30 letih. Napisana je skozi vidik mojih lastnih znanj in pridobljenih izkušenj. Sem namreč zdravnik praktik in pišem samo o tem, kar sem doživel v času vsakodnevne prakse in  ne z vidika splošno znanih pojmovanj. Stavkov, kot so naprimer: ste to kar jeste, pozitivno razmišljajte o življenju, v tem učbeniku ne boste našli. Na mnogih mestih se bo knjiga povsem razlikovala od knjig, katerih je bralec navajen.  In sicer:

1. Avtorji večine podobnih knjig nimajo ne uradne medicinske izobrazbe ne klinične prakse.
2. Uspešnost naše medicine bo prikazana na primerih pacientov, ki so bili uspešno diagnosticirani in zdravljeni. Alternativno medicino bom prikazal realno. V mnogih virih namreč lahko najdete le samohvalo na račun alternativne medicine, kjer je predstavljena kot ena in edina rešitev vseh problemov. To je značilno predvsem za »ne« zdravnike, ki iz različnih razlogov (predvsem  iz ekonomskih vidikov) delajo na področju medicine.
3. V knjigi bom prav zato nazorno prikazal resnične zmožnosti alternativne medicine. Podani bodo celo  odstotki uspešnosti zdravljenja določene bolezni.
4.  Izpostavil bom tudi možne slabosti in pomanjkljivosti alternativne medicine, o katerih se tako ne rado govori. Včasih alternativno medicino posamezniki pretirano hvalijo in poveličujejo njene resnične zmožnosti (v ozadju te hvale pa stoji predvsem ekonomski  in ego vidik posameznika). V življenju pa ni vse tako  pravljično. Seveda, pa so vse te neresnice pripeljale do masovne diskreditacije alternativne medicine.
5.  V knjigi bo opisano konkretno diagnosticiranje in zdravljenje konkretnih bolezni. Poudarjam besedo konkretno! Skoraj v vseh podobnih priročnikih lahko najdemo le opise zdravljenja diagnoz, ki so že v naprej postavljene s strani uradne medicine. Naprimer, imamo pacienta s kroničnim rinitisom (nahod), naredimo alergijske teste, in  …aha… ugotovimo alergijo na brezo, pa kar pričnimo z zdravljenjem te alergije.

V 90 % primerov po mojih dolgoletnih izkušnjah takšno zdravljenje ne privede do želenih, pozitivnih rezultatov. Poslanstvo te knjige je pokazati bralcu, da je alternativna medicina jzmožna postaviti diagnozo in zdraviti samostojno brez, da bi se zatekla kakršnim koli analizam in drugim metodam diagnosticiranja.

Vse zgoraj našteto me je pripeljalo do  spoznanja, da je potrebno prikazati alternativno medicino v pravi luči. Še posebno v Sloveniji, kjer je stanje na področju alternativne medicine v zaostanku za ostalim svetom za skoraj 200 let.

Na kratko bi se rad dotaknil  prepričanj o alternativni medicini, ki so v Sloveniji napačno interpretirani:

1. V Sloveniji sta izraza alternativna medicina in zdravilstvo predstavljena kot sinonima, kar je popolnoma napačno. Zdravilstvo je namreč  ljudska medicina nekaterih držav, kar pa vsekakor ni alternativna medicina! Dober primer je članek na Wikipedia, ki daje popolnoma napačno definicijo : http://sl.wikipedia.org/wiki/Zdravilstvo .
2. Vsa alternativna medicina izhaja iz Evrope in ne iz Vzhoda! Skoraj vse metode diagnosticiranja in zdravljenja izhajajo iz evropskih držav in ne iz Vzhoda. To je mit, ki se ga je težko znebiti, saj  se njegova življenjska energija napaja v določenem krogu ljudi.  Evropska alternativna medicina je veliko bolj učinkovita kot vzhodna!

Gre za prvo knjigo v slovenskem jeziku na slovenskem tržišču. Vsa imena, poklici in kraj bivanja pacientov v navedenih primerih so v celoti izmišljena.

Zgodovina razvoja AM

Zakonske osnove AM

Kdo lahko izvaja AM

Kako deluje AM

Osnovni principi AM

Mehanizem razvoja bolezni v AM

Pojmovanje primarnega in sekundarnega v AM

Postavljanje diagnoze v AM

Diagnostične možnosti AM

Diagnoze in sindromi, ki jih AM ne pozna

Prednosti AM

Pomanjkljivosti AM

Taktika zdravljenja bolnika

Ocena perspektive zdravljenja

Osnovna pravila za bolnika

Bistvene razlike med AM in UM

Razvrednotenje AM oz. diletanti v AM

 

DIAGNOSTIKA BOLEZNI

Osnovni principi AM

Diagnostični principi

1. Diagnostika motenj v delovanju notranjih organov

2. Diagnostika akutnih in kroničnih vnetij notranjih organov

3. Diagnostika degenerativnih sprememb notranjih organov

4. Diagnostika vzrokov nastanka bolezni ( bolezni sorodnikov, pretekle bolezni, prisotne bolezni, prognoza bolezni v prihodnosti)

 

Bistvene razlike v metodah diagnosticiranja v AM in UM

Metode diagnosticiranja v AM

1. Iridodiagnostika

2. Elektrodiagnostika po R. Voll-u

3. Aurikulodiagnostika

4. Ostale metode diagnosticiranja

 

Zdravljenje v AM glede na bolezenske procese v notranjih organih

1. Zdravljenje motenj v delovanju

2. Zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni

3. Zdravljenje degenerativnih motenj

 

ZDRAVLJENJE BOLEZNI

Zdravljenje bolezni prebavnega trakta

1. Akutni in kronični gastritis, rana na želodcu in dvanajstniku

2. Kronični enterokolitis

3. Motnje črevesne mikroflore

4. Vnetje esastega črevesa

5. Vnetje danke

6. Hemoroidi

7. Motnje delovanja (diskineza) žolčevodov

8. Vnetje žolčnika

9. Žolčni kamni

10. Vnetne bolezni jeter

11. Invazije glist v žolčevodih

12. Motnje delovanja slinavke

Bolezni dihalnih organov

1. Vnetje pljuč in bronhijev

2. Bronhialna astma

3. Ciste v pljučih

4. Nastajanje skupkov v pljučih

 

Srčnožilne bolezni

1. Visok krvni tlak

2. Nizek krvni tlak

3. Motnje ritma srca

4. Vnetne bolezni srčne mišice

 

 

Bolezni urološko-genitalnega trakta

1. Vnetne bolezni ledvic

2. Vnetne bolezni sečnega mehurja

3. Vnetje prostate

4. Adenom prostate

5. Rak prostate

 

Ginekološke bolezni

1. Vnetne bolezni maternice

2. Vnetne bolezni jajčnikov

3. Ciste na jajčnikih

4. Sprememba položaja maternice

5. Vnetne bolezni nožnice

 

Bolezni hormonskega sistema

1. Funkcionalne bolezni hormonskega sistema

2. Vnetne bolezni hormonskega sistema

– Hipofiza

– Ščitnica

– Nadledvične žleze

 

Bolezni mlečnih žlez

1. Mastopatije

2. Vnetje mlečnih žlez

3. Ciste na mlečnih žlezah

4. Onkološke bolezni mlečnih žlez

 

Bolezni organov ORL

1. Vnetje mandljev

2. Vnetje ušes

3. Vnetje sinusov

 

Bolezni zob

Motnje v delovanju imunskega sistema

Bolezni skeleta

1. Bolezni hrbtenice

2. Bolezni sklepov

Kožne bolezni

Infekcijske bolezni

Eksotične metode diagnostike in zdravljenja v AM

Psihosomatske bolezni

Otroške bolezni

Posebnosti zdravljenja starejših

Zdravljenje osnovnih sindromov

1. Visok krvni tlak

2. Nizek krvni tlak

3. Vrtoglavica

4. Glavobol

5. Zaprtje

6. Driska

7. Klimakterij

8. Vegetativna distonija

9. Kašelj

Aktualni položaj AM

Bodočnost AM v različnih državah

Najbolj pogosta vprašanja ( prehrana, gibanje, razstrupljanje organizma, t.i. zakisanost organizma, jemanje zdravil, fitoterapija, bioenergetika, čiščenje debelega črevesa, psihoterapija ipd. )