Iridodiagnostika mag Sergej Kajumov

Homeopatija (iz grščine όμοιος hómoios enak, podoben in πάθος páthos trpljenje,bolezen) je ena od vej alternativne medicine, katere principi so bili osnovani leta 1800.
Homeopati zdravijo bolnike po načelu podobno s podobnim, ki ga je uvedel utemeljitelj homeopatije Samuel Hahnemann. Zato se kot zdravila uporabljajo močno razredčene substance, ki sicer pri zdravem človeku izzovejo simptome, značilne za dotično bolezen. Razredčevanje se v homeopatskem izrazoslovju imenuje potenciranje, saj je eno od homeopatskih prepričanj, da se z razredčevanjem učinek povišuje.
Takoj na začetku moram poudariti, da je homeopatija edina metoda v medicini za zdravljenje kroničnih bolezni. Ker so učinki v primerjavi s farmakologijo zelo močni, se noben pameten zdravnik, ki se je vsaj enkrat seznanil z delovanjem homeopatije, ne bo odrekel tej metodi.

Homeopatija zahteva določen značaj zdravnikov

Zdravnik homeopat mora biti dober opazovalec, zelo skrbno in natančno mora zbrati vse simptome, jih nato analizirati in na osnovi tega narediti pravilen zaključek. Pomeni, da je sposobnost analiziranja, kar je ena od najbolj pomembnih lastnosti, ki jih mora imeti zdravnik, ki se ukvarja s homeopatijo.
Poleg tega mora imeti zdravnik zelo dober spomin. Mora si zapomniti klinično sliko skoraj 2.000 različnih zdravil. Razen tega mora biti zelo dober psiholog. V klasični homeopatiji se pojavlja vodilni simptom za izbiro zdravila. Vsak človek se ne bo »odprl« zdravniku, zato ga mora le-ta znati k temu vzpodbuditi.
Pravilna izbira homeopatije odpravi težave za mnoga leta, pri čemer ni potrebno jemanje nobenih zdravil več.

Mehanizem delovanja:

Kakšen je mehanizem delovanja, še vedno ni popolnoma jasen. Predpostavljajo, da ima vsak oboleli organ spremenjeno elektromagnetno polje. Pri pripravi homeopatskih zdravil je potrebno večkratno pretresanje, pri čemer se homeopatskemu zdravilu močno poveča elektromagnetno polje. Tako zaužita homeopatija briše elektromagnetno polje obolelega organa.
Trditev nasprotnikov, da je homeopatsko zdravilo placebo, je enostavno smešna. Homeopatija se zelo uspešno uporablja že približno 200 let. Grški homeopat Vitulkas je dobil Nobelovo nagrado za homeopatijo. Obstajajo homeopatske bolnice n.pr. v Londonu. V Rusiji so na inštitutu v Sant Petersburgu za nadaljno izobrazbo katedre za homeopatijo. S homeopatijo se zelo uspešno zdravi otroke, ki ne vedo, kaj je to placebo. Prav tako tudi veterinarji uspešno uporabljajo homeopatijo.
S homeopatijo se zdravijo predsedniki mnogih držav po vsem svetu.
In še primer iz domačega okolja: imam mačka, ki ima včasih driske. Zadostuje ena doza homeopatije in driske prenehajo za pol leta.

Obstojajo različne vrste homeopatije:

1. Na žalost je v Sloveniji poznana samo ena vrsta in sicer klasična homeopatija.
Pri klasični homeopatiji zdravnik izbira zdravilo na podlagi pogovora. Pogovor traja 2 do 3 ure. Klasična homeopatija temelji na tem, da vse bolezni običajno izhajajo iz konstitucije človeka, torej iz hoje, razpoloženja, ogrodja, telesne teže, dojemljivosti za vročino, mraz itd. Po mojem prepričanju klasična homeopatija pomaga samo na področju psihosomatskih bolezni.

2. Druga vrsta homeopatije je lokalna (organska) homeopatija.
Iz izkušenj homeopatov za vsako bolezen ali organ obstaja 20 do 30 zdravil, ki jih je potrebno pravilno izbrati.

3. Kompleksni preparati
Združujejo nekaj zdravil za zdravljenje določene diagnoze. To je najbolj neustrezna oblika homeopatije. Pravi homeopat nikoli ne uporablja te oblike, ker so izdelki narejeni samo v komercialne namene. Kompleksna homeopatija je po svojem principu zelo podobna farmakologiji. Če boli želodec ustreza določeno kompeksno homeopatsko zdravilo. V farmakologiji na primer Ranital. Za vnetje prostate dajejo določeno kompleksno homeopatsko zdravilo. V farmakologiji dajejo za prostato n.pr. Omnik S tem je porušen osnovni način homeopatije. Ni individualnega pristopa k človeku.V pravi homeopatiji obstaja za želodec ali prostato od 20 do 30 različnih zdravil, ki se izbirajo glede na konkretno osebo. In da še ponazorim: g. Pečnik ima eno homeopatsko zdravilo za gastritis, g. Škerjanc za njegov gastrtis drugo homeopatsko zdravilo in tretje homeopatsko zdravilo za gastrtis g. Novaka, itd.
Navedel bom še en primer:
K meni je prišla pacientka ki je povedala, da je njeni prijateljici, ki živi v Münchnu zelo pomagalo kompleksno zdravilo. Njej pa to enako zdravilo prav tako pri klimakteriju ni pomagalo in je bila zelo razočarana. To zdravilo nikakor ni moglo pomagati, ker ni bilo v sestavi niti enega zdravila, ki bi ji odgovarjalo.

4. Nosodi
Mikropripravki iz virusov, bakterij, alergenov. Pripravljeni so na homeopatski način. Iz te smeri se je razvila izopatija. (glej pod IZOPATIJA).
To je najmočnejša vrsta homeopatije, ker pri zdravljenju upošteva vse bolezni, ki jih je človek prebolel od rojstva.

5. Organ-zdravila
Mikroizvlečki iz tkiv živali, ki so tudi pripravljeni na homeopatski način. Učinek je izredno močan. Pogosto s temi zdravili dosežem najmočnejši efekt.

6. Najbolj skrivnostna smer v homeopatiji so spagiriki.
Tehnologija priprave je zelo posebna. Začetek izdelave teh zdravil se je začel pred 500 leti od Paracelzusa naprej. Istočasno vplivajo tudi na moralni, duhovni in psihični nivo človeka.

Z mojega vidika je potrebno vse te smeri uporabljati glede na človeka in njegovo diagnozo.
Če je psihosomatski vzrok, deluje organska homeopatija (n.pr. težave po izgubi drage osebe)
Če poteka konkretno vnetje, deluje organska homeopatija (n.pr. vnetje želodca, žolča ali jajčnikov).
Če je potrebno obnavljati tkivo organa, deluje organsko zdravilo (n.pr. visok pritisk na podlagi ledvic)
Če je potrebno izvleči strupe po prebolelih infekcijah, je potrebno uporabljati nosode.
Če je potrebno delovati na psihičnem, moralnem in organskem področju, pridejo v poštev spagiriki.

Homeopatija se uporablja pri:

Vnetju in rani na želodcu in dvanajsterniku
Porušena mikroflora tankega in debelega črevesja (napenjanje, driske, zaprtost,..)
Hemeroidi
Vnetja žolčnika, jeter in trebušne slinavke
Posledice infekcij zgornjih dihalnih poti (kronični kašelj)
Alergije na hišni prah, cvetni prah, hrano,..
Kronično vnetje sinusov
Kronično vnetje ušes
Kronično vnetje mandeljnov
Sindrom utrujenih oči
Posledice zastrupljenja z metali, kemikalijami in strupi iz okolja
Bolezni, ki so jih izzvale gljivice (v pljučih, prebavnem traktu, ginekol.organih)
Bolečine pri srcu kot posledica stresov
Posledice borelije
Glavoboli
Vrtoglavice
Nespečnost
Posledice udarcev v glavo ter posledice različnih poškodb po telesu (n.pr. po prometnih nesrečah)
Vnetje ledvic in mehurja
Pesek v žolčniku in ledvicah
Vnetje maternice in jajčnikov
Ciste jajčnikov
Vnetje dojk
Motenje v delovanju ščitnice
Poslabšana prekrvavitev v možganih (posledica: glavoboli, utrujenost, nespečnost, vrtoglavice i.t.d.)
Visok in nizek krvni tlak
Prekomerno izpadanje las
Kožne bolezni različnih vzrokov
Bolečine v hrbtu, mišicah in sklepih
Posledice zlomov kosti
Bolezni prostate
Pri otrocih posledice težkih porodov (kot n.pr.težave pri učenju, agresivnost, ..)
Boleče in neredne menstruacije
Menske težave
Sindrom kronične utrujenosti
Povišana temperatura iz neznanega vzroka
Nagnjenost k prehladom in infekcijam
Posledice infekcijskih bolezni

Moram pa pošteno priznati, da homeopatija ne more zdraviti vsega, kakor trdijo nekateri homeopati. N. pr. s homeopatijo ni moč zdraviti epilepsije, skleroze multipleks, Parkinsonove bolezni itd.
Vendar pa zastopam svoje trdno stališče, da pri ugrizih klopa, ki je okužen z borelijo, ali pri kroničnem, ponavljajočem vnetju prostate, mandeljnov, mehurja itd., ali pri težavah v meni, klasična homeopatija ne pomaga. Pomaga druga vrsta homeopatije. Homeopat, ki obvlada znanje o homeopatiji, to pozna. Učinkovitost homeopatije je odvsina od pravilne uporabe vseh vrst homeopatije.

Odločil sem se napisati članek o glavobolih, ker je ta problem zelo pogost. Odkrito moram povedati, da je uradna medicina pri glavobolih precej nemočna, tako pri diagnosticiranju, kot tudi pri zdravljenju.

V praksi splošnih zdravnikov je to najbolj pogosto obolenje, pri katerem je od 100 pacientov 75 žensk. Človeštvo je vedno trpelo zaradi glavobolov. O tej težavi je napisano veliko knjig, disertacij, organizirano je bilo veliko konferenc, farmakološke firme izdelujejo zdravila. Položaj pa je ostal približno tak kot pred 5000 leti, razen če gre za operativni poseg.

Poznane so različne klasifikacije, po katerih obstaja 80 do 90 vrst različnih glavobolov. Ko sem delal kot nevrolog v bolnici ter na polikliniki me je vedno čudilo, da ne obstaja nobena metoda zdravljenja. Zdravniki predpisujejo samo tablete proti bolečinam, ki stanje olajšajo za kratek čas. Po prenehanju jemanja se glavoboli ponovno pojavijo. Tega torej ne morem imenovati zdravljenje. Čeprav je vedno prisoten strah pred tumorjem, je po statistiki le-ta samo pri 3 % vzrok za glavobole. Vsi ostali glavoboli so drugega izvora.

Najbolj pomembno je natančno razumevanje, da je 90 % glavobolov sekundarnega izvora. In tu je pri iskanju vzroka alternativna medicina veliko močnejša. Poleg tega so v uradni medicini raziskave dolgotrajne in običajno ničesar ne pokažejo. Tovrstne preiskave je potrebno delati samo pri sumu na tumor. V ostalih primerih je diagnostika pri glavobolih neverjetno enostavna. Vedno znova sem začuden, kako širok krog zdravnikov ne ve, kako diagnosticirati. Vzrok za glavobol se lahko ugotovi zgolj na podlagi vprašanj. Potrebno je samo, da pacient odgovarja na vprašanja jasno in natančno.

Navedel bom nekaj najbolj pogostih vzrokov za glavobol:

– poškodbe
– bolezni notranjih organov
– hrbtenica
– onesnažena okolica
– kontracepcija
– dednost
– živčni sistem

Vsaka oblika glavobola ima svoje zelo močno izražene simptome. Metod zdravljenja v alternativni medicini je veliko: akupunktura, homeopatija, izopatija, osteopatija, fitoterapija, spagiriki, organ-zdravila, psihoterapija, meditacija. Vsaka metoda se izbira individualno, odvisno od tipa glavobola.

Za dosego dobrega rezultata so običajno potrebni trije, do šest mesecev zdravljenja.

Zgodovina
Metodo je osnoval dr. R.Voll (1908-1989), ki se je rodil v Berlinu. Najprej je obiskoval visoko tehnično šolo v Stutgartu, po tragični smrti očeta, ki ga uradna medicina ni mogla rešiti, pa se je prešolal na medicinsko fakulteto v Hamburgu. Po končanem študiju je začel delati v Hamburgški bolnici, nato pa je delal kot splošni zdravnik in pediater.
Poleg znanih načinov zdravljenja je nenehno iskal druge metode zdravljenja, ker je tudi sam imel težave s sečevodi, pri katerih je bila uradna medicina nemočna. Slučajno je naletel na kitajsko akupunkturo in homeopatijo. Najprej je sistematiziral vse točke glede na mesto njihovega nahajališča. V tistem času so bila mnenja glede točnega nahajališča točk različna. Razvil je aparat za merjenje napetosti točk na telesu. Pokazalo se je, da imajo točke nižjo upornost. Poleg tega je dr.Voll dražil te točke z električnim tokom, kar je dajalo zdravilni učinek.
Tako je bil leta 1953 iznajden aparat, s pomočjo katerega je bilo mogoče točno določiti položaj točke in ga menjati ter omenjene točke zdraviti. Dr.Voll je tako pojasnil svoje odkritje: če je teorija kitajske akupunkture točna, potem je zdravje človeka v resnici odvisno od energijskega ravnotežja v telesu, tedaj je mogoče s pomočjo sodobne naprave to energijo meriti in po možnosti uravnovešati. Leta 1956 je bilo ustanovljeno prvo društvo elektroakupunkture s sedežem v Stutgartu.
S pomočjo tega aparata je dr.Vollu uspelo odkriti nove meridiane in opisati njihovo klinično pomoč. Na vsakem meridianu je odkril kontrolno točko, ki je kazala energetsko stanje celotnega meridiana. Povsem slučajno je dr.Voll odkril fenomen testiranja zdravil, ki je bistvo EAV. Opazil je, da se je pri diagnosticiranju s pomočjo aparata kazalec odklanjal navzgor in navzdol, če je pacient držal v roki neko zdravilo. Začel je raziskovati svoja opažanja in ugotovil, da lahko s pomočjo tega principa zdravnik najde pravo zdravilo za paciente. Poleg tega metoda dovoljuje ugotavljanje alergenov in strupov v okolici.
Obstaja Planckova kvantna teorija, katere bistvo je, da ima vsako telo določeno količino energije, ki se kaže kot elektromagnetno valovanje določene frekvence. Tudi zdravila imajo svoja elektromagnetna valovanja. Če postavimo zdravilo v merilni krog, pacient-aparat-merilec, se rezultati merjenja spremenijo.Če imata zdravilo in oboleli organ enako frekvenco, zdravilo zbriše negativno frekvenco določenega organa, posledično organ ozdravi.
Novo odkritje dr.Volla je naletelo na močan odziv uradne medicine na svetovno znanih univerzah po svetu. V nekaterih državah so se začela intenzivna raziskovanja elektroakupunkture, dr.Volla pa so množično vabili na predavanja. Ne glede na uradno mnenje se je tudi v Nemčiji začela večina zdravnikov ukvarjati z elektroakupunkturo. Zelo močan razvoj je EAV-metoda doživela v Avstriji in Švici. Društvo dr.Volla se je preimenovalo v mednarodno. EAV so začeli uporabljati v EU državah.
Za svoje odkritje je dr.Voll prejel številne nagrade, med drugim odlikovanja nemške vlade ter Vatikana, ki ga je nagradil z zlato medaljo. Dr.Voll je umrl februarja 1989 leta.

V sistemu EAV obstaja 22 meridianov, 14 kitajskih in 8, ki jih je odkril dr.Voll:
– limfatični meridiani
– meridiani živčne degeneracije
– meridian alergij
– meridian organske degeneracije
– meridian sklepne degeneracije
– meridian degeneracije sklepnega tkiva
– kožni meridian
– meridian maščobne degeneracije
V klasični kitajski akupunkturi potekajo vsi meridiani na levi in desni strani, dva meridiana zadaj in spredaj po sredini telesa.

Metoda EAV je zelo občutljiva, nanjo vplivajo številni moteči faktorji, in sicer elektromagnetna polja, prisotnost različnih naprav. Zato zdravniki EAV posvečajo veliko pozornost na svojem delovnem mestu, da bi se izognili vplivu elektromagnetnih polj. Pacient mora sneti nakit in uro, zdravnik dela v gumijastih rokavicah.
V zadnjem času se tudi za EAV uporablja računalnik.

Tipična raziskava EAV poteka takole: pacient sedi nasproti zdravnika, v roko vzame elektrodo, zdravnik pa z merilcem meri napetost v 120-ih točkah. Po potrebi naredi testiranje zdravil. Stanje organov se ocenjuje glede na naslednje parametre: hitrost naraščanja kazalca, dosežena vrednost in zelo pomembno – padanje kazalca.

Prednosti EAV:
– bolezen je mogoče odkriti v začetni fazi
– omogoča določanje vzrokov bolezni, ki jih je vedno več
– omogoča diagnosticiranje bolezni vegetativnega živčenega sistema
– lahko določi snovi v okolici, ki povzročajo zastrupitev organov

Izjemne prednosti EAV so:
– zdravljenje revmatskih obolenj, infekcij zgornjih dihalnih poti, infekcij v uro-genitalnem traktu
– zdravljenje notranjega predela organizma, patološke mikroflore v črevesju in želodcu
– borelioze
– degeneracijske bolezni
– bolezni presnove
– motnje v vegetativni regulaciji organizma, ki vodijo k psihosomatskim boleznim
– prisotnost strupov iz okolice

Najpomembnejše v teoriji EAV je razumevanje, da vsaka bolezen nastane zaradi več vzrokov, in sicer:
– infekcijska žarišča
– elektromagnetna polja
– dednost
– ostanki starih bolezni
– brazgotine
– posledice udarcev
– stranski učinki zdravil
– posledice ceplenj
– mikrozastrupitve s kemičnimi dodatki v hrani in okolici
– stres
– težavna nosečnost
– porodne poškodbe

Zaradi tega začne slabeti imunski sistem, kar sproži bolezni. V uradni medicini običajno iščejo en vzrok za bolezen: helicobacter-želodec, bakterije-mandeljni.

Vsaka bolezen ima vsaj 5 načinov delovanja:
– Lokalni vplivi na organe: infekcija v zobeh sproži vnetje zob
– Vpliv na sosednje organe: vnetje zob lahko povzroči povečanje infekcijskih vozlov
– Vpliv na razdaljo: mandeljni vplivajo na delovanje ledvic
– Imunski vpliv: dolgotrajna bolezen zelo oslabi imunski sistem

V uradni medicini ne poznajo teh povezav. Na primer, debelo črevo povzroča bolezen kože, ledvice povzročajo bolezni sklepov, prostata povzroča bolezen sinusov, gliste povzročajo bronhialno astmo, mandeljni vplivajo na delovanje ščitnice, maternica lahko povroči bolečine v križu, trtica povzroča glavobole, ledvice povzročajo visok pritisk, sinusi povročajo bolečine v ramenskem obroču, udarci v glavo povzročajo bolezni sinusov. Glavna zdravila v EAV so nosodi in sicer so to mikroizvlečki iz virusov, bakterij, alergenov, strupov iz okolice. Pripravljajo se na homeopatski način z razredčenjem. S pomočjo teh snovi vplivamo na imunski sistem, ki se začne sam boriti proti povzročitelju. Obstaja okoli 3000 različnih nosodov. Klasična homeopatija je samo dodatek k zdravljenju z nosodi.

Bolezni ščitnice so tako stare, kot je človeštvo.
V starodavnem Rimu so smatrali, da lahko bolezni ščitnice pripeljejo do slaboumja. Ko je Napoleon izbiral ljudi za svojo vojsko, je nabornim komisijam priporočil, da naj ne jemljejo ljudi iz hribovskih predelov, ker je bilo tam veliko pomanjkanje joda.
Obstajajo različne oblike obolelosti ščitnice, vendar sta dve obliki najbolj pogosti in sicer: hipotiroza in hipertiroza.

Naštel bom nekaj najbolj pogostih simptomov:

• pridobivanje teže, ne glede na slab tek

ali

• hujšanje, ne glede na velik apetit
• menjavanje: driske – zaprtost
• slabost
• utrujenost
• šum v ušesih
• občutek prezeblosti
• izguba koncentracije
• izpadanje las
• bolečine v mišicah in sklepih
• krhki nohti
• bolečine v prsnem košu
• aritmija srca
• neredne menstruacije
• izostanek menstruacije
• slabokrvnost
• vročinska oblivanja
• potenje
• razdražljivost
• slabši spomin
• tremor rok
• depresija
• suha koža
• suhe oči

Zelo pomembno je poudariti, da hormoni ščitnice nihajo in zaradi tega analize pogosto ne dajo pravilnega rezultata. Samo v akutni fazi se pokaže konstanten patološki pokazatelj. Zato se obolenje ščitnice težje diagnosticira.
Vsakršno nihanje hormonov ščitnice in različna obolenja, še celo, če je bilo obolenje v preteklosti, se zapiše v šarenici in to daje iridodiagnostikiki očitno prednost.

Do sedaj še vedno ni popolnoma jasno, na kaj še deluje ščitnica. Na primer: ne daleč nazaj so se pojavili članki, da lahko obolenje ščitnice izzove obolenje prostate in impotenco.

Vzrokov za obolenje ščitnice je veliko. Nekaj primerov: pomanjkanje joda, otroške infekcije, onesnažena okolica, kontracepcija. V Černobilu po nesreči v nuklearki so se posledice sevanja najprej odrazile na ščitnici.
Bolezni ščitnice se da zelo dobro zdraviti in ni potrebno doživljenjsko jemanje tablet. Alternativna medicina razpolaga s sedmimi metodami zdravljenja, s pomočjo katerih dosegam zelo dobre rezultate.

Za boleznimi kože človeštvo že dlje časa oboleva. Nekoč je bila koža podvržena vplivu narave, ugrizom živali in ugrizom insektom, ker ni bilo oblačil. Zelo je bila razširjena srbečica.

Pri sodobnem človeku ni kontaktnega vpliva narave, bolezni kože pa so ostale. To se kaže kot madeži, izpuščaji, gnojne pike, razpokana koža, abcesi, itd.

Na sploh se je vedno smatralo, da je koža pokazatelj stanja notranjih organov. Pri živalih začne odpadati dlaka, pri zdravih je dlaka lepa in svetleča. Pri dojenčkih se razvije atopični dermatitis, mnoge otroške bolezni se kažejo z izpuščaji na koži, v puberteti se pojavljajo mozolji na koži, pri zaprtju se prav tako pojavljajo madeži. Zaradi prevelikega jemanja zdravil se pojavijo madeži na koži.

Uradna medicina in alternativna medicina imata absolutno različne pristope k diagnosticiranju in zdravljenju. Osnovna razlika je v tem, da smatra uradna medicina kožne bolezni primarno, alternativna medicina pa sekundarno.
V alternativni medicini obstaja osnovno pravilo: potrebno je definirati tisti notranji organ, ki povzroča n.pr. izpuščaje na koži. Uradna medicina zdravi kožne bolezni predvsem z mazili.

Obstaja zelo veliko metod zdravljenja. Skoraj pri vsaki kožni bolezni se začnejo patološke spremembe v črevesju, zato zelo dobro pomaga čiščenje le-tega. Postopek čiščenja je potrebno večkrat ponoviti. Bistvo je v tem, da če se hrana slabo razkraja, obstane v črevesju in pride do vrenja ter posledično do samozastrupljanja, kar se kaže potem na koži.

Pri zdravljenju kožnih bolezni zelo dobro pomaga homeopatija, ki zdravi konkreten oboleli organ. Včasih pomaga tudi akupunktura, ki normalizira hormonski in živčni sistem.

Dolgo sem premišljeval ali naj napišem članek o tej temi, saj je o njej že zelo veliko napisanega. Praksa kaže, da ljudje nepravilno razumejo, od kod izvirajo bolečine v hrbtenici.

Naj navedem primer:
Na pregled je prišel pacient iz Hrvaške: »Slišal sem, da ste kiropraktik. Hočem, da mi naredite en tretma«. Bil je prepričan, da bo takoj vse v redu.

Že stara kitajska medicina omenja, da 80 % bolečin v hrbtenici izvira iz notranjih organov. Na primer: pri ženski v klimakteriju se pod vplivom hormonskih sprememb začnejo spremembe v kosteh. In kaj se pri tem lahko naredi z rokami ? V takšnem primeru je pač potrebno zdraviti hormonski sistem.

Zelo razširjeno je mnenje, da se bolečine v hrbtenici pričnejo zaradi zamika vretenca. Zamik vretenca je samo v dveh primerih:
– pri športnikih
– po poškodbah

Poleg tega so v hrbtenici mali sklepi, ki vežejo vretenca drugega z drugim. Na tem mestu v 70 % do 80% pride do vnetja. Diagnosticirati, kje je zamik in kje je vnetje, je zelo enostavno. Študiral sem kiropraktiko, manualno terapijo in osteopatijo. In vedno se čudim, zakaj toliko preiskav za hrbtenico. Prepričan sem, da je hrbtenica najbolj enostavno območje za diagnosticiranje. Zdravljenje daje odlične rezultate.

Kaj vpliva na hrbtenico?
– hormonski sistem
– vse infekcije (v Sloveniji je zelo pogosta borelija)
– notranji organi (na primer: vrat lahko boli zaradi ledvic, križ zaradi nepravilnega položaja maternice ali vnetja prostate, itd.)

Poleg tega enostavno obstajajo starostne spremembe v kosteh. Kako bi naj pri tem pomagala kiropraktika ? Potrebno je zdravljenje sprememb v kosteh.

Obstaja zelo veliko različnih načinov zdravljenja. Operacija je zadnji korak. V kolikor niste preizkusili vseh terapevtskih metod, ne hitite na operacijo. Tisti primeri, pri katerih je potrebna operacija, so zelo jasni in jih ni veliko.

Zelo bom vesel, če bo ta članek komu pomagal, glede na to, da ima bolečine v hrbtenici skoraj vsak drugi človek.

V ordinacijo vstopi mlada ženska. Izraz na njenem obrazu razkriva trpljenje in zaskrbljenost. Kotička ust sta povešena, koža na obrazu je rumenkasta, rame so povešene. Hodi težko in počasi. Trpi zaradi stalnih bolečin v spodnjem delu trebuha in v žolču, ima težave s prebavo, njeno razpoloženje niha. Želja po spolnosti peša, spremembe vremena ji povzročajo močne glavobole.
Po pregledu in pogovoru ugotovim, da ji ustreza določeno homeopatsko zdravilo. Že čez približno dva meseca pride do opaznih rezultatov: njeno počutje se je izboljšalo, postala je vesela, glavoboli so redkejši in kar je najpomembneje, prenehale so se boleče menstruacije.

Bolečine med menstruacijo so pri ženskah eden od zelo perečih zdravstvenih problemov. Zaradi uvodoma opisanih težav trpi skoraj vsaka tretja ženska. Precej dolgo je vladalo prepričanje, da so v ozadju patologije boleče menstruacije duševni vzroki. V zadnjem času se uveljavlja spoznanje, da so vzroki lahko tudi nepravilen položaj maternice, endometrioza in drugi vnetni procesi v medenici. Pri natančnem pregledu anamneze ženske je mogoče ugotoviti, da v času menstruacije večina žensk čuti določene bolečine v medenici. Do bolezenske oblike pride ponavadi pri mlajših ženskah: menstrualne bolečine postanejo tako močne, da ženska ne more več normalno delati. Takšno stanje spominja na milejšo obliko poroda; ženska leži skrčena na postelji. Bolečine se širijo v križ in tudi v noge, pogosto jih spremljajo tudi glavoboli, bruhanje, vrtoglavica in prebavne motnje. Tablete za lajšanje bolečin učinkujejo kratek čas, ne odstranjujejo pa vzroka.

Boleče menstruacije je mogoče učinkovito zdraviti z nekaterimi metodami nekonvencionalne medicine. Metode so učinkovite zato, ker vplivajo na lokalni vzrok bolezenske težave, pri tem pa je potrebno upoštevati tudi osebnost ženske, ki trpi zaradi menstrualnih bolečin. Zdravnik mora prepoznati lastnosti bolečine – kam se širi, kako dolgo traja, kaj jo zmanjša oziroma okrepi, kako nanjo vpliva spolna dejavnost, kakšni so spremljajoči znaki, kakšna je ženska po konstituciji in kakšna je njena dedna zgodovina. Z vsemi temi vprašanji se ukvarja homeopatija.

Akupunktura dopolnjuje homeopatijo, pogosto pa je uporabna kot temeljna metoda zdravljenja menstrualnih bolečin. Na ušesu so hormonske točke za hipofizo, jajčnike, nadledvično žlezo, maternico … Zaradi povečane količine prostaglandinov se pojavijo pri bolečih menstruacijah maternični krči, te pa je mogoče učinkovito blokirati z akupunkturo.

Kot sem že omenil, lahko pride do bolečih menstruacij tudi zaradi nepravilnega položaja maternice. V tem primeru lahko pomagam z osteopatijo, metodo, pri kateri z določenimi prijemi z rokami namestim maternico v pravilen položaj.

Glede na to, da je možnih vzrokov za boleče menstruacije več, pogosto uporabim več zdravstvenih metod hkrati, kar zagotavlja ozdravitev pri 70 do 80 odstotkov pacientk.

To je edina metoda v medicini ki vpliva na hormonski sistem človeka brez vnosa umetnih hormonov, kar je zelo pomembno pri zdravljenju klimakterija, pri bolečih menstruacijah, nerednih menstruacijah in boleznih ščitnice.

Na ušesih se nahajajo točke hypotalamusa, hypofize, ščitnice, jajčnikov, nadledvične žleze. Moram omeniti, da obstaja zelo velika razlika med kitajskimi in francoskimi točkami po lokaciji in sicer ima vsak organ po francoski aurikulo-terapiji tri točke, v kitajski akupunkturi pa eno točko. Poleg tega imajo francoske točke popolnoma drugačno lokacijo. Največji delež v medicino so Francozi doprinesli s tem, da so našli na ušesih točke psihe. V kitajski akupunkturi jih ni. To so točke agresije, skrbi, strahu, frustracij, živčne napetosti, zmedenosti, antistresne točke, točke vegetativnega živčnega sistema, točka psihoanalize ali točka posledic stresov iz preteklosti. Francozi namreč delijo aurikulo-terapijo in aurikulo-medicino.

Aurikulo-medicina:
Zdravnik vzame roko pacienta in potipa puls. Istočasno osvetli uho s svetlobo različnih barv. Vsaka barva vzpodbudi določeno funkcijo ali določene organe v organizmu. Če se puls poveča je določen organ primeren za zdravljenje.
Na tak način se odkrije prvoten in drugoten vzrok bolezni.

Poleg tega obstaja bolj enostavna diagnostika. Na ušesu je približno 200 točk. Če se pritiska na te točke potuje živčni impulz v določen organ in obratno od organa v točko v ušesu. Če je točka ob pritisku občutljiva ali boli, je organ bolan.

Na ušesu so različni mozoljčki, brazgotinice, brazdice, dlake kar vse označuje določene bolezni.

Uho ima notranji in zunanji del. Zaradi struktur notranjega ušesa slišimo. Zunanji del, tako imenovana školjka, omogoča diagnostiko.